Negativni junaki (Aleksander Koren)

Po nekajurni negotovosti, ki jo je povzročila zmeda ob izbruhu nasilja, so obrisi petkovega krvavega napada v nakupovalnem centru v Münchnu, zdaj že dokaj jasni. Šlo je za dejanje mladega fanta, ki se je na svoj morilski pohod podal sam. Potem ko je, oborožen zgolj s pištolo, pokosil devet, pretežno mladih ljudi, ki jih je morebiti celo zvabil v past (kar bo morala preiskava še potrditi), si je vzel življenje. Ko bi za nemško reprezentanco zabijal gole kot nogometaš turškega porekla Mesut Özil, nihče ne bi poudarjal, da je 18-letni David Ali Sonboly - tako je namreč ime mlademu morilcu - sin iranskih staršev. Pa vendar je kljub poreklu v Nemčiji rojenega fanta, ki je med morilskih pohodom vrh vsega kričal, da je Nemec, zdaj že jasno, da Islamska država in seveda begunski val z Bližnjega vzhoda, ki je lani zajel Evropo, nimata s tragičnimi dogodki v Münchnu nič skupnega. Še več, preiskovalci so že sporočili, da je bil Sonbolyju, prej kot džihadisti ali morilec s tovornjakom v Nici, za zgled norveški nacist Breivik, ki je natančno pred petimi leti na otoku Utoya pobil 77 ljudi. Takrat nihče ni trdil, da je Evropa v vojni, nihče ni pozival k izrednim razmeram ali zaprtju mej (... z Norveško). A nas to pravzaprav ne more pomiriti. Kajti povsem jasno je, da je pojav duševno šibkih ljudi, ki jih odmevnost atentatov zadnjih mesecev v Evropi spodbuja k temu, da se prelevijo v negativne junake s samomorilskim nagnjenjem (ali jih k temu kdo morebiti celo nagovarja), precej težje obvladati kot pa vojaško izurjene fanatike, ki so tako ali drugače vse bolj pod drobnogledom obveščevalnih služb polovice sveta. O tem bi se morali izprašati vest predvsem tisti politiki in mediji, ki iz planetarne negotovosti, v kateri živimo, kratkovidno in neodgovorno kujejo kratkoročen politični dobiček s podžiganjem strahu. Kot, da ne bi bilo dovolj nestrpnosti, ki dnevno bruha iz socialnih omrežij in v njih dobro situiranih poklicnih netilcev sovraštva. A jih najbrž, žal, nič ne bo streznilo.