Tononijeva napoved (Marjan Kemperle)

Tistega sončnega 24. aprila pred desetimi leti je bil dotedanji pokrajinski odbornik za javna dela Piero Tononi bolj črn kot običajno. Predstavniku Nacionalnega zavezništva ni šlo v račun, da je njegov somišljenik Fabio Scoccimarro izgubil volilni boj in bil prisiljen prepustiti mesto predsednika Pokrajine Marii Teresi Bassa Poropat. Jezen je bil, Tononi, in njegova ocena poraza je bila kategorična: »Izgubili smo zaradi periferije. Naredili smo jim vse, in v zahvalo nismo dobili ničesar. Odslej ne bomo več asfaltirali cest na podeželju,« je napovedal in namig je, seveda, letel na potrjeno desnosredinsko občinsko upravo Roberta Dipiazze.
Po desetih letih in z vrnitvijo desne sredine na čelo tržaške občine postajajo Tononijeve žugajoče besede spet aktualne.
Zahodnokraški rajonski svet je po umestitvi takoj začel z delom. V korist krajevne skupnosti, za njeno dobrobit in varnost. Občinsko upravo je opozoril, kaj gre v teh poletnih mesecih postoriti. Nič nemogočega ali pretirano zahtevnega. Samo čiščenje vejevja in grmičevja ob cestah, da bodo le-te primerno pregledne; nekaj hektolitrov vode kontovelski Mlaki, da ne bi naravno shirala od žeje; popravilo pipe na panoramski poti, ki s kontovelskega Skdjanca stopničasto sestopa proti Grljanu in Miramaru.
Odgovor nove mestne uprave je bil v sozvočju s Tononijevo napovedjo izpred desetletja. Kar se čiščenja cest tiče, bo treba prej počistiti tiste v predmestju, Kras pa naj počaka. Za vodovodno pipo na stopnišču za Grljan in Miramar ni denarja. Na vprašanje o kontovelski Mlaki pa Občina doslej še ni odgovorila.