Primorski dnevnik

Aleksija Ambrosi, Aljoša Fonda, Aljoša Gašperlin, Aleksander Koren, Danjel Radetič, Igor Devetak, Ivan Žerjal, Jan Grgič, Marjan Kemperle, Marko Marinčič, Poljanka Dolhar, Sanela Čoralič, Sara Sternad, Sandor Tence, Veronika Sossa, Vesna Pahor

TURČIJA - Polovični sultan (Marko Marinčič) 

marko.marincic@primorski.eu

sreda, 19. aprila 2017 | 18:06

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v nedeljo s tesno zmago na referendumu uresničil namero, da pomete s parlamentarno demokracijo in jo nadomesti z avtoritarnim predsedniškim sistemom. S tem je samega sebe postavil na čelo režima, ki je bolj kot sodobni demokraciji podoben sultanatu, ki ga je pred skoraj sto leti odpravil »oče« turške republike Kemal Ataturk.
Vendar ta novi sultanat ni videti tako trden, kot si ga je Erdogan želel. Referendumski izid je bil tesen in zaznamovan s sumi množičnih volilnih nepravilnostih. Volilna komisija je brez sramu potrdila 2,5 milijona nežigosanih glasovnic. Vsa referendumska kampanja je potekala brez minimalnih demokratičnih jamstev, so poročali mednarodni opazovalci OVSE in Sveta Evrope. Nasprotni strani še zdaleč nista imeli enakih možnosti. Režim je po mili volji razpolagal z državnim aparatom po čistkah, ki so sledile lanskemu poskusu državnega udara, v medijih je režimska propaganda volivcem preprečila dostop do nepristranskih informacij o vsebini reform. Kjer ni zadoščala propaganda, pa je nastopila represija kot v kurdskih provincah, kjer so odstavili župane, aretirali politične voditelje in ustrahovali prebivalce.
Kljub temu je skoraj polovica turških državljanov rekla Erdoganu ne. V državi, kjer še veljajo izredne razmere, je to junaški podvig in dokaz globoko zakoreninjene demokratične zavesti, ki je lahko v zgled tudi marsikateri evropski družbi. Prav tako junaški so protesti mladih in meščanov Istanbula, Ankare, Izmirja, kjer bučno udarjanje po loncih in ponvah vsak večer sporoča Erdoganu, da jih ne bo zlahka upognil.
Kurdska manjšina in republikanska opozicija sta v Turčiji še živi, po drugi strani pa Erdogan krepi svojo avtokratsko oblast. Že včeraj je dal za tri mesece podaljšati izredne razmere, na obzorju pa je grožnja po ponovni uvedbi smrtne kazni. Vse to ne obeta nič dobrega. Turčija je v nedeljo obrnila hrbet Evropi in demokraciji, političnega konflikta, ki jo globoko razdvaja, pa ni razrešila. To so premise, ki lahko vodijo v nevarne izbruhe nasilja.

Copyright 2017 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane