OKOLJE - Kaj pa Kras? (Marjan Kemperle)

Deželna vlada je na predlog odbornice za ozemlje Mariagrazie Santoro odobrila upravljavske načrte za šest evropsko zaščitenih območij Natura 2000. Nanašajo se na tri območja v okviru deželnega naravnega parka Julijskih Predalp in prav toliko območij v naravnem deželnem parku Furlanskih Dolomitov.
»To je pomemben korak. Upravljavski načrti omogočajo okoljsko načrtovanje, ki zagotavlja zaščito biotske raznolikosti, obenem pa jih zahtevajo evropske norme,« je odobritev pozdravila odbornica Santoro.
Kako? Kako?
Upravljavske načrte zaščitenih območij zahtevajo evropske norme?
Ha, ha, ha!
Odbornica, ne ga srat!
Tudi na Krasu, tržaškem in goriškem, imajo že od Illyjevih deželnih časov evropsko zaščitena območja. 19. januarja 2007 so jih povečali še za 2500 hektarjev. Vse to ne da bi tiste, ki na tem ozemlju živijo, delajo in zemljo obdelujejo, vprašali za mnenje. Ukrep z vrha je zavrl vsako možnost okoljsko prijaznega in gospodarsko preudarnega razvoja kraškega ozemlja.
Bilo je pred 10 (desetimi!) leti.
Kraški pridelovalci, kmetje in vinogradniki, so že takrat zahtevali, naj deželna uprava čim prej pripravi upravljavske načrte, da bi vsaj nekoliko omilili domet omejitev. Kajti: brez upravljavskih načrtov prevladajo najstrožje omejitvene norme. Illyjev odbornik za kmetijstvo Enzo Marsilio je 19. julija 2007 (čez deset dni bo minilo deset let ...) na javnem srečanju v Bazovici zagotovil, da se bo »deželna vlada zavzela za pospešitev birokratskega postopka in čimprej izdelala načrt za upravljanje zaščitenih območij.«
Po Marsiliu je prišel ligaš Claudio Violino, po njem se je z zadevo najprej ukvarjal deželni podpredsednik Bolzonello, sedaj Santoro.
Rezultat? Nič!
In evropske norme?
Veljajo kvečjemu za Montaž, ne pa za Kras.