MIGRACIJE - Vklenjeni v strah? (Aljoša Gašperlin)

Migracije so epohalen pojav, ki se ne bo ustavil. Zato je poglavitno z njim smotrno in učinkovito upravljati, drugače je vprašanje, kaj se lahko zgodi v prihodnosti.
To je potrdil tudi italijanski notranji minister Marco Minniti, ki je včeraj v Trstu predstavil ukrepe italijanske vlade na tem področju in razložil svoj recept. Ob tem je poudaril, da migracij ne gre enačiti s terorizmom, a v isti sapi je treba biti blizu občanom in še zlasti tistim, ki jih je strah.
Živimo pač v obdobju strahu in nihče ne ve, koliko bo to trajalo. Kako pa je mogoče s strahom ali celo terorjem upravljati? Strah je čustvo, ki zaznamuje in bo zaznamovalo bodočnost demokracij. Pomembno je, da ljudje čutijo, da niso sami in da so na varnem in da torej niso vklenjeni v strah, ki onemogoča normalno življenje v demokratičnih državah.
Sicer je Minniti pri tem opozoril, da so tudi populisti »blizu« ljudem, ki jih je strah. Vendar to storijo iz drugačnega razloga, kajti njihov namen je ta, da ostanejo ljudje vklenjeni v strah. Nasprotno, te ljudi je treba osvoboditi, da ne postanejo njihove verige vedno težje.
Verige, s katerimi skušajo eni vkleniti ljudi v strah, drugi pa jih obdržati, nazorno prikazujejo to obdobje. Marsikdo poudarja, da je nujno sodelovanje med državami oz. koordinacija njihovih varnostnih organov in pristojnih služb. To bo nedvomno prispevalo k učinkovitejšemu obvladovanju migracijskih tokov, čeprav za zdaj prihodnost še ni jasna.
Kar zadeva tiste, ki zavračajo vsako sprejemanje in bi celo postavljali zidove na mejah, se tudi v tem primeru postavlja vprašanje, kakšna prihodnost nas čaka. Odgovor je tokrat najbrž lažji. Rasizem in nestrpnost do drugačnih sta v prvi polovici prejšnjega stoletja že pokazala, kam vse to pelje.