VOLITVE - Slovenija in Veneto (Sandor Tence)

Volilna udeležba (43,6 odst.) na nedeljskem prvem krogu predsedniških volitev v Sloveniji je ena najnižjih v zgodovini samostojne države. Nižja je bila le še v drugem krogu predsedniških volitev 2012, ko sta se pomerila tedanji predsednik Danilo Türk in njegov naslednik Borut Pahor. Tako nizka volilna udeležba je posledica številnih dejavnikov, od med ljudmi naraščajoče nepriljubljenosti politike in politikov do zelo povprečne volilne kampanje, ki jo kandidati niso znali zapolniti z vsebinami. Skratka, vse skupaj zelo povprečno in pod nivojem. V drugi krog sta se uvrstila dva kandidata, ki sta si zelo različna. Pahor je izkušen politik z dolgo kilometrino, Marjan Šarec pa hočeš nočeš pooseblja novost na slovenski politični sceni.
Mizerna volilna udeležba je odraz stanja duha slovenske politike in ne samo. Na eni strani imamo gospodarsko in tudi kulturno dinamično Slovenijo, na drugi politiko, ki se ne more otresti povprečja, žal. Ta pojav je sicer doma tudi v Italiji in mnogih evropskih državah, v Sloveniji pa se mi zdi bolj markanten. Najbrž zato, ker gre za majhno državo, kjer zaradi tega, bolj kot drugod, izstopajo odlike in povprečja. Zaradi vsega povedanega mi ni jasno, zakaj so se očetje slovenske ustave odločili za neposredno izvolitev predsednika republike in mu obenem dodelili tako malo konkretnih pristojnosti. Ali ne bi bilo bolje, da bi predsednika, kot v Italiji, izvolili parlamentarci?
V nedeljo sta bila v Lombardiji in Venetu posvetovalna referenduma o avtonomiji teh dveh dežel. Volilna udeležba v Lombardiji (38,2 odst.) je bila nižja kot v Sloveniji, v Venetu (57,2 odst.) pa dosti višja. Nobenih primerjav in tveganih vzporednic, a le v premislek.