Evropa ali stranski tir? (Ivan Lukan)

Kocke glede bodoče avstrijske vlade sicer še niso dokončno padle, je pa od včeraj še bolj verjetno, da bo alpska republika po silovitem zasuku na desno pri parlamentarnih volitvah 14. oktobra dobila močno desničarsko usmerjeno vlado. Sicer na čelu s konservativnim političnim populistom in karieristom Sebastianom Kurzom iz ljudske stranke (ÖVP), toda - kot že v letih 2000 do 2006 - s skrajno desničarski svobodnjaki na čelu s Heinzom Christianom Strachejem na krovu.
Ali bodo pogajanja med Kurzom in Strachejem, ki naj bi se začela že ta teden, tudi »uspešna« in bo Kurz s svojimi 31-leti že v nekaj tednih postal najmlajši kancler v zgodovini avstrijske republike in tudi najmlajši vladni šef, ki ga je doslej imela Evropska unija, se bo kar hitro izkazalo. Če bo Kurz tudi kot novi avstrijski premier zagovarjal in s tem prevzel skrajno restriktivno politiko svobodnjakov do beguncev in migrantov in pred Strachejem šel na kolena tudi v socialni politiki, na vlado Kurz - Strache ne bo treba dolgo čakati.
Morda bodo nastale težave pri temi Evropska unija, toda na koncu bodo svobodnjaki, ki hočejo za vsako ceno v vlado - podpisali neko preambulo, v kateri se bodo - kot že leta 2000 pod kanclerjem Wolfgangom Schüsslom - pač zavezali, da se bodo zavzeli za aktivno vlogo Avstrije v Evropski uniji in ne bodo več (vsaj javno) zagovarjali izstop iz unije. Preizkusni kamen za vlado Sebastiana Kurza bo itak šele avstrijsko predsedstvo EU-ja v drugi polovici leta 2018.
Ustanovitev nove vlade je sicer avstrijska notranja zadeva, je Kurz pretekli teden poudarjal med svojim obiskom v Bruslju. To Evropsko unijo pa nikakor ne razveže, da ne dvigne svoj glas in deponira svoje nedvoumno prisotne pridržke proti ponovni udeležbi svobodnjakov v novi avstrijski vladi. Nenazadnje le-ti sedijo v Evropskem parlamentu v skupnem klubu z Le Penovo, Winterjem in drugimi skrajnimi desničarji.
In tudi v Avstriji obstajajo (še) možnosti preprečiti grozečo desničarsko vlado s svobodnjaki. Največje ima zvezni predsednik Aleksander van der Bellen, ki lahko zavrača neko vlado s svobodnjaki oz. s Strachejem. Upirata se lahko tudi opozicija in demokratična javnost, ki je že pred volitvami svarila pred možnostjo vstopa svobodnjakov v novo avstrijsko vlado z vsemi negativnimi posledicami za državo in njen ugled v Evropi in po svetu.
Tako v Avstriji kot tudi v Evropi je torej še mogoče ustaviti vlak in Kurza prepričati, da ima v svojem spremstvu napačnega sopotnika. Da tvega politično avanturo, ki Avstrijo lahko - kot že v letih 2000 do 2006 - ne pelje v Evropo, ampak na stranski tir!