MANJŠINA - Slovenske levice ... (Sandor Tence)

Vse delitve in cepitve na levici (v zadnjih letih jih je bilo kar nekaj), so vedno tako ali drugače hudo prizadele slovensko manjšino. To se bo zgodilo tudi tokrat, ko vstopamo v predvolilno obdobje in ko je pod velikim vprašajem izvolitev slovenskega parlamentarca. Medtem ko volilna zakonodaja spodbuja koalicije, se italijanska levica ponovno cepi v stranke, strančice in raznorazna gibanja. Vse skupaj še kar klavrno in politično ter volilno samomorilsko, a tako pač je.
Slovenski levičarji so v Demokratski stranki in dveh komunističnih strankah, marsikdo, ki se ima za levičarja, glasuje za Slovensko skupnost, gotovo pa je kdo iz tega idejno-političnega kroga na zadnjih volitvah glasoval tudi za Gibanje 5 zvezd, mnogi pa so na dan volitev ostali kar doma. Na slovenske glasove računajo tudi v novo ustanovljenih levih gibanjih predsednika senata Pietra Grassa in nekdanjega milanskega župana Giuliana Pisapie.
Volilna zakonodaja bo, kot rečeno, nagradila stranke in kandidate, ki se bodo združevali, in ne tistih, ki se bodo volilcem predstavili razpršeno. To velja predvsem za t.i. uninominalna okrožja, kjer bo v parlament izvoljen le zmagovalec, tudi če bo dobil en sam glas več kot ostali kandidati. V okrožjih bo torej vsak glas dragocen, vključno za slovenskega kandidata.
Zdrava pamet bi narekovala, da bi vsi Slovenci podprli kandidata z realno možnostjo za izvolitev. To pa se ne bo zgodilo, o vzrokih ne bomo razglabljali ter modrovali, tega filma pa ne bomo videli. Ta vlak je že zdavnaj zapeljal mimo nas in lahko ga bomo morda kdaj ujeli, če ga sploh bomo, z zajamčenim parlamentarnim zastopstvom, ki ga (še) ni na obzorju.
Do parlamentarnih volitev nas ločujejo štirje meseci. V tem času se sicer lahko še marsikaj zgodi, a močno dvomimo, da bo slovenska manjšina enotno podprla enega slovenskega kandidata ali kandidatko. Imeli bomo več slovenskih kandidatur, s tem se moramo sprijazniti. Ne smemo pa se že vnaprej sprijazniti z bratomorno volilno kampanjo med Slovenci.