Primorski dnevnik

Albert Voncina, Aleksija Ambrosi, Aljoša Fonda, Aljoša Gašperlin, Aleksander Koren, Danjel Radetič, Igor Devetak, Ivan Žerjal, Jan Grgič, Marjan Kemperle, Marko Marinčič, Peter Verč, Poljanka Dolhar, Sanela Čoralič, Sara Sternad, Sandor Tence, Veronika Sossa, Vesna Pahor

JEFF BEZOS - Mister »sto milijard« (Marko Marinčič)

marko.marincic@primorski.eu

A

ponedeljek, 1. januarja 2018 | 13:37

Ustanovitelj Amazona Jeff Bezos je v letu 2017 postal najbogatejši človek na svetu. Uradno ga je okronal Bloomberg Billionaires Index, ki je ocenil, da je Bezos novembra presegel 100 milijard dolarjev premoženja. Amazon, v katerem ima 17-odstotni delež, je v zadnjem letu na borzi zrasel za 44 odstotkov in presegel 500 milijard dolarjev kapitalizacije. Bezos je v tem letu svoje premoženje povečal za 34,2 milijarde. Pri tem je v lepi elitni družbi, dodaja Bloomberg, saj je 500 najbogatejših na svetu letos svoje bogastvo povečalo za več kot tisoč miijard (+23 %) na skupnih 5300 milijard dolarjev. Pobrali so jih večinoma srednjemu sloju, katerega delež v svetovni delitvi bogastva je iz leta v leto tanjši. A to je druga zgodba.
Bezosova zgodba pa se je začela leta 1994 v garaži, iz katere je začel razpošiljati po ZDA in svetu po spletu naročene knjige. Uspeh je bil bliskovit, rast nezadržna, vse do današnjih strahovitih dimenzij imperija. Pravi self made man, zgodba o uspehu, s kakršnimi se pojejo hvalnice kapitalizmu in se slavijo bistri, iniciativni in zagrizeni poslovneži.
Za vsako zgodbo o uspehu pa se navadno skriva na tisoče zgodb izkoriščanja in zlorab. Tudi v tem pogledu je zgodba Amazona poučna. Ob svetlih vsebuje prav vse senčne plati globaliziranega turbokapitalizma od izkoriščanja delovne sile, do davčnih zlorab in dumpinga do konkurence.
Kaj pomeni delati za Amazon, dobro ve Luca, eden od »runnerjev« (dirkačev), ki v skladišču pri Piacenzi vsak dan preteče več kot 10 kilometrov med policami na površini dvanajstih nogometnih igrišč in polni košare z 18 do 24 tisoč paketi dnevno. Takoj ko aktivira svojo pištolo-scanner, ki beleži prevzem paketa, lahko nadzornik sledi vsakemu njegovemu premiku. Osem ur se ne sme ustaviti, ne govoriti s kolegi ali iti na stranišče več kot enkrat v izmeni. Če ne izpolni norme, mu je že za petami vodja. Kdor ne pospeši ritma, je ob službo. Od 1800 tam zaposlenih jih samo 500 ima pogodbo za nedoločen čas, drugi so prekarni. V viških prodajne sezone pa se z »najeto« delovno silo število poveča na 4000.
»Pri Amazonu ne zdržiš več kot 4-5 let,« pravi Luca. »Iz tebe iztisnejo vse, kar morejo, potem boš itak sam pobegnil. 70 odstotkov nas ima poškodbe v sklepih, kitah, hrbtu, vratnih vretencih in drugih delih telesa, ki ne zdržijo vrtoglavega ritma. Še hujši je stres. Mnogi se zdravijo zaradi depresije, skoraj dnevno koga odpeljejo z rešilcem zaradi napada panike«.
Izkoriščanje dela ni edini Amazonov greh. V Italiji je med letoma 2010 in 2015 zaprlo 288 knjigarn. Preprosto niso zdržale dumpinga spletnega monopolista, ki davke plačuje v Luksemburgu, ko jih sploh plačuje. Tri četrt dohodkov pa ni bilo obdavčenih, je oktobra 2017 ocenila Komisija EU in Amazonu naložila plačilo 250 milijonov evrov utajenih davkov. Prav tako se tožijo založniki. Založba E/O je odpovedala prodajo na Amazonu. »Izsiljevali so nas,« sta pojasnila založnika Sandro Ferri in Sandra Ozzola. »Zahtevali so popust, ki bi izničil našo maržo. Po tej poti bodo poleg knjigarn začele zapirati tudi založbe. Na trgu bo ostal en sam akter, TISTI akter, in bo sam odločal, kateri avtorji in knjige, naj se tiskajo in prodajajo,« svarita, potrošnike pa pozivata, naj se ne ozirajo samo na popust. Ko bo zaprla zadnja knjigarna in bo monopol popoln, tudi popusta ne bo več.
Sicer pa ne gre le za Amazon in knjige. Za skoraj vsakim od 500 imen milijarderjev na Bloombergovi lestvici se skriva spletna storitev ali blagovna znamka, na katere se potrošniki lepimo kot muhe na med.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane