NASILJE - »Oprostite, krivi smo moški« (Poljanka Dolhar)

V uredništvu nimamo navade, da bi se odzivali na pisma, v katerih bralci izražajo svoje mnenje. Ta so namreč mišljena predvsem kot priložnost dialoga in soočanja med bralci, ki pa ga je resnici na ljubo vse manj: mnogi raje komentirajo na štiri oči, kot da bi svoja stališča zagovarjali v javnosti. K temu najbrž botruje tudi vse večja razširjenost sovražnega govora, zlasti v politiki in na socialnih omrežjih. Zdi se, da se ne znamo (več) pogovarjati, da ne znamo utemeljevati svojih stališč, ne da bi v isti sapi zvrnili na sogovornika vedro ... gneva. So pa tudi pisma bralcev in teme, ki zahtevajo reakcijo. Na primer takrat, ko širijo takšne in drugačne oblike seksizma in nespoštljivega odnosa do žensk, ki so žal razširjeni tudi v naši skupnosti. Med nami, ki si večkrat domišljamo, da smo demokratični in strpni.
Zadnje po vrsti je pismo uredništvu »Iran je laična država«, ki je bilo objavljeno v petek, 5. januarja. Avtor je na stotine žensk, ki so se v zadnjih mesecih na različnih celinah opogumile in javno spregovorile o doživetih spolnih nadlegovanjih, v marsikaterem primeru pa tudi o pravem spolnem nasilju, označil za »nov modni val« oziroma potrebo žensk in feministk po iskanju svojega »prostora pod soncem«. Kot primer dobre prakse je predstavil Perzijo, kjer so nadlegovanje »omejili s tem, da ženskam ni dovoljeno razkazovanje svojih čarov in s tem ublažili skomine moških«. Tako »stroga navodila za oblačenje žensk« so po njegovi oceni potrebna, če ženske ne želijo biti nadlegovane ali celo posiljene ...
Pisec (in kot on še marsikdo) očitno ni slišal besed, ki jih je predsednik senata Pietro Grasso izrekel septembra lani po umoru 15-letne Nicoline. Škoda. Človek, ki zastopa drugo najpomembnejšo funkcijo v državi, se je takrat »v imenu vseh moških« – očitno optimistično – opravičil Nicolini in vsem ženskam. Predvsem pa dejal: »Vse, kar žensko omejuje v njeni svobodi in identiteti, je nasilje na podlagi spola (it. violenza di genere). Za to ni opravičil, ni olajševalnih okoliščin, predvsem pa ni izjem. Dokler bo prevladovalo mišljenje, da gre za problem, ki se tiče žensk, ni upanja. Oprostite nam, krivdo nosimo mi, krivi smo moški. Moški se nismo še naučili, da moramo sami preprečiti tovrstne tragedije, da vas moramo vedno spoštovati in da moramo izkoreniniti tisto razširjeno mišljenje, ki vas sili v to, da pazite, kako se oblačite, in zaradi katerega se ponoči ne morete same vračati domov. Problem izvira iz moških in samo moški ga lahko rešimo.«
Na spletu je posnetek še dostopen. Nikoli ni prepozno: oglejte si ga. Tolikokrat, dokler vam ne bo povsem jasno: dekleta in ženske imajo pravico – tako kot moški –, da hodijo po svetu oblečene, kot se jim zljubi. Moški, ki imajo ob pogledu na minikrilo impulz, da njegovo nosilko naskočijo, pa morajo poiskati pomoč pri zdravniku ali psihologu.
Medtem je včeraj v bližini Novare umrla 45-letna Sara. Njen partner, ki je bil že v preteklosti nasilen do nje, naj bi jo tokrat pretepel do smrti. Kdor se ukvarja z družinskim nasiljem, ve povedati, da se to večkrat začne pri »manj hudih« zadevah. Na primer pri prepovedi po »razkazovanju ženskih čarov« ...