Primorski dnevnik

Albert Voncina, Aleksija Ambrosi, Aljoša Fonda, Aljoša Gašperlin, Aleksander Koren, Danjel Radetič, Igor Devetak, Ivan Žerjal, Jan Grgič, Marjan Kemperle, Marko Marinčič, Peter Verč, Poljanka Dolhar, Sanela Čoralič, Sara Sternad, Sandor Tence, Veronika Sossa, Vesna Pahor

FLAT TAX - Otroci pa umirajo (Marko Marinčič)

marko.marincic@primorski.eu

A

sreda, 24. januarja 2018 | 16:08

Eden od hitov volilne kampanje v Italiji je flat tax, enotna davčna stopnja, po kateri bi vsi, revni in bogati, plačevali enako davčno stopnjo. Vodja Lige Matteo Salvini bi jo postavil na neverjetnih 15 odstotkov, Silvio Berlusconi pa nekje med 20 in 25 odstotkov. Oba bi sicer morala zadevo nekako uravnati z davčnimi odbitki, da ne bi bila protiustavna. Člen 53 ustave, sprejete v časih, ko je bil čut za socialno pravičnost večji kot danes, namreč določa, da mora biti obdavčevanje progresivno: kdor več ima, naj tudi več prispeva za skupno dobro.
Uvedba flat taxa, če je v državi s takim javnim dolgom sploh izvedljiva, pa bi za veliko večino davkoplačevalcev bila manj ugodna, kot jo prikazujejo. Veliko korist bi imeli najbogatejši, vse druge pa bi prizadelo dramatično krčenje javnih storitev od zdravstva do šolstva, pokojninske in socialne varnosti. Mimo propagandne bajke, da bi se utajevalci ob znižanju davčne stopnje kar trli pred vrati davkarije, da bi prijavili dohodke, ki jih že desetletja nemoteno prikrivajo, bi bila edina gotova posledica občutno zmanjšanje redistribucije nacionalnega bogastva od bogatejših na šibkejše.
Kdor trdi nasprotno, bi moral pogledati, kaj se je zgodilo v ZDA, kjer popolnega flat taxa sicer nikoli niso uvedli, so pa šli najdlje v to smer že z Ronaldom Reaganom, ki je med letoma 1981 in 1989 najvišjo davčno stopnjo znižal s 70 na 28 odstotkov.
Revija Health Affairs (Zdravstvene zadeve) prav v letošnji januarski številki objavlja študijo o posledicah te davčne politike. Ena je ta, da ima ameriški dojenček 76 odstotkov več možnosti, da umre pred prvim letom starosti kot dojenčki, rojeni v drugih 19 državah članicah OECD. Tisti, ki preživijo, pa imajo 57 odstotkov več možnosti za smrt pred odraslo dobo. V 60. letih prejšnjega stoletja so imele ZDA najnižjo stopnjo smrtnosti otrok med razvitimi državami. To so bili časi, ko so najbogatejši plačevali celo 90-odstotno davčno stopnjo, od takrat naprej pa je šlo le še navzdol. Danes imajo ZDA 21-odstotno stopnjo otroške revščine. Če bi ZDA le držale stik z ostalimi državami OECD, bi si od leta 1961 prihranile 20.000 mrtvih otrok in najstnikov na leto.
Avtorji študije pravijo, da so razlogi za visoko stopnjo smrtnosti ameriških otrok na dlani. To je visoka stopnja revščine, slabi izobraževalni izidi in šibka mreža socialne varnosti.
Flat tax? Ne, hvala.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane