FAŠIZEM DANES - Dan (kratkega) spomina (Marko Marinčič)

Predsednik republike Sergio Mattarella je ob dnevu spomina na žrtve nacističnih uničevalnih taborišč uporabil jasne besede, kakršne iz ust visokega italijanskega predstavnika redko slišimo. Nobenega opravičevanja v slogu »italiani brava gente« ali prikrivanja zgodovinskih krivd fašizma. Italija je z rasnimi zakoni aktivno sodelovala pri genocidu Judov, Romov, istospolnih, umsko in telesno prizadetih, antifašistov, Slovanov in vseh, ki so se razlikovali od vzorca čistega Arijca, ali pa »bele rase«, kot bi danes rekel kak ligaški kandidat v Lombardiji.
Predsednik je jasno povedal, da to ostaja neizbrisna sramota za Italijo, da rasni zakoni niso bili spodrsljaj, ampak sodijo v bistvo fašistične kulture in so zato bili njegova neizbežna posledica. Še nekaj je izpostavil Mattarella. Da je fašistični režim v svoji genocidni politiki imel široko podporo intelektualcev, ki so podpisali Manifest o rasi. Imel je podporo italijanskega ljudstva, ki je leta 1938 v Trstu množično vzklikalo ob ducejevi razglasitvi rasnih zakonov, pa tudi »tihe večine,« ki se je potuhnila in molčala.
Kdor je kdaj obiskal Auschwitz, se je gotovo vprašal, kako je sploh bil mogoč industrijsko organiziran genocid milijonov ljudi. Peščica nacističnih fanatikov ga nikakor ne bi mogla izvesti, ko ne bi imeli podpore tihe večine, ki je iz strahu, oportunizma, sprenevedanja ali podcenjevanja dopustila, da se je vse to zgodilo.
80 let po razglasitvi rasnih zakonov moramo to imeti jasno v zavesti, ko gledamo, kaj se danes dogaja okrog nas. Pri Pordenonu bodo novodobni nacisti na svoj način proslavili dan spomina. Zgolj folklorna rokerska subkultura? Mladi ligaši so včeraj zažgali lutko predsednice poslanske zbornice Boldrinijeve, ki jo imajo za največjo sovražnico, ker jih vsak dan spominja, da so tudi begunci ljudje. Le pobalinsko dejanje? Kaj pa njihov vodja Matteo Salvini, ki se že dolgo nevarno igračka z rasizmom in koketira z nacifašisti Forza Nuova in CasaPound? Besede predsednika Mattarelle so ga tako zbodle, da je čutil dolžnost postaviti se v bran fašizmu in njegovim »velikim pridobitvam,« od bonifikacije močvirij dalje. Prav Salvini je živ dokaz, da se vse bolj pogrezamo v močvirje, kjer postaja vse kalno in ni več ločnice med solidarnostjo in egoizmom,empatijo do sočloveka in sovraštvom. V predvolilni ihti podžiganja strahov, ki so v ljudeh zagotovo prisotni, ko izgubljajo delo in socialno varnost pod težo globalizacije po meri najbogatejšega odstotka svetovne elite, skušajo nekateri uporabljati tudi fašizem in rasizem kot vzvoda naskoka na oblast.
Drug živ dokaz pronicanja te ideologije imamo v sprenevedanju goriškega župana, ki s svojimi odborniki in svetniki vse bolj drsi v poveličevanje fašizma. Posnetki na spletu dokazujejo, da si fašističnega stegovanja rok ni izmislila »zlobna levica« in da je bil sprejem veteranov X Mas in njihovih obritoglavih epigonov CasaPound z vso simboliko praporov, gesel in borbenih himn nič več in nič manj kot laskanje fašistom in njihovi ideologiji. Prav ta ideologija je v naše narodnostno mešane kraje zasejala seme sovraštva, ki je privedlo do pobojev in kasnejših maščevanj, katerih žrtve so nazadnje bili tudi sami italijanski deportiranci in infojbiranci.
Najbolje se bomo njim in vsem drugim žrtvam poklonili, če bomo delali za sožitje, demokracijo, enakopravnost in dostojanstvo slehernega človeka, ne glede na jezik, polt, versko ali politično pripadnost. Le tako bomo preprečili, da bi se v taki ali drugačni obliki ponovilo to, kar je Evropa že doživela sredi 20. stoletja.