ŠOLSTVO - Želja po integraciji (Ivan Žerjal)

Slabe četrtine dijakov, ki bodo junija letos zapustili slovenske nižje srednje šole na Tržaškem, v septembru ne bo v klopeh prvega letnika tržaških slovenskih višjih srednjih šol. Od tega jih bo spet kaka četrtina začela šolanje na slovenskih višjih šolah v Gorici, nekateri bodo šli na zavod Ad Formandum, večina pa je izbrala italijanske šole. To je delna slika rezultata letošnjega vpisovanja za prihodnje šolsko leto, ki temelji na začasnih podatkih, s katerimi razpolagamo, vendar iz pogovorov z nekaterimi ravnatelji in šolniki izhaja, da je še kar verodostojna.
Za razliko od Goriškega se na Tržaškem v preteklosti razen v izjemnih primerih nismo soočali s tolikšnim osipom, nekaj podobnega se je sicer zgodilo pred tremi leti, a so bile številke nižje. Takrat je dijake k izbiri italijanske šole vodila v glavnem prisotnost nekaterih smeri oz. tipologij šole, ki jih slovenske ustanove niso nudile, letos pa je slika drugačna, saj se izbirajo tudi smeri, ki jih slovenske šole že ponujajo. Informacije, s katerimi razpolagamo, kažejo na to, da gre pretežno za dijake iz družin z italijanskimi oz. kakorkoli neslovenskimi starši, čeprav slovanskega porekla, ki so se v Trst priselile. V nekaterih primerih je razočaranje precejšnje, saj so v te mlade od vrtca dalje na šolah veliko vlagali, na koncu pa so se odločili za nadaljevanje študija na italijanski šoli.
Iz vsega tega izhaja tudi, da se drastično povečuje možnost, da teh odhajajočih mladih ne bomo mogli obdržati v okviru naše skupnosti, kot smo si morda domišljali. Seveda izbira italijanske šole ne pomeni avtomatično, da je tak dijak izgubljen za skupnost, a jasno je, da družine s tako izbiro dajejo jasen znak želje po čimprejšnji integraciji v družbeno okolje, ki ni toliko okolje slovenske narodne skupnosti, kolikor predvsem okolje italijanske večine.