VOLITVE - Sprenevedanje (Peter Verč)

Kako že gre v politiki? Ko si v opoziciji, se zgražaš, ko prideš na oblast, počneš to, kar si prej grajal. Zato nič nas ne sme presenetiti. Nas pa mora vsaj malo razburiti. Kajti volivci – teh nas je kljub vsemu še kar dostojno število – moramo zahtevati, da se predstavniki ljudstva obnašajo tako, kot si ljudstvo želi: brez fige v žepu. Sprenevedanja ne smemo pasivno sprejemati kot neizbežen pojav politike. Če hočemo, da naša država ali občina deluje pošteno, se ne smemo predati malodušju. Moramo se ujeziti. Brez zgražanja pač ni demokracije.
Tokratni primer ima nekajmesečne korenine. V božično-novoletnem obdobju suhih krav so vidni predstavniki tržaške in furlanske desne sredine glasno protestirali. Predsednici Furlanije Julijske krajine Debori Serracchiani so očitali, da noče odstopiti, s čimer bi svoj mandat skrajšala za nekaj tednov in omogočila razpis novih volitev skupaj s parlamentarnimi. »S tem bi privarčevali pet milijonov evrov,« je ocenil veljak Forza Italie Riccardo Riccardi.
In kaj se je zgodilo? Desna sredina, ki ji piha veter v jadra, za predsedniškega kandidata predlaga svežeizvoljenega poslanca Renza Tonda. Ko bi ta zmagal še aprila na deželnih volitvah, bi se moral odreči poslanskemu sedežu. In ker je bil izvoljen v večinskem okrožju, bi Tondovega naslednika izbrali z nadomestnimi volitvami. Tretjimi v nekaj meseci. Kdo je tu potraten?