SLOVENIJA - Kot v Italiji? (Aleksander Koren)

Ali se Sloveniji na prihodnjih državnozborskih (parlamentarnih) volitvah obeta podoben scenarij kot ga v zadnjih dveh mesecih spremljamo v Italiji?
Vprašanje ni povsem neumestno. Sodeč po zdajšnjih javnomnenjskih raziskavah so si na približno enaki ravni tri stranke: desna Janševa SDS, ne leva ne desna Lista Marjana Šarca, »uspešnega poraženca« lanskih predsedniških volitev, in levi socialdemokrati ministra za kmetijstvo Židana. Vsaki od teh strank naj bi pripadlo nekaj manj kot 20 odstotkov glasov.
Stranki premierja Mira Cerarja ankete pripisujejo šele četrto mesto, kar je - gledano od zunaj - po svoje paradoks, saj doživlja Slovenija ta čas pravi post krizni gospodarski razvoj, njena petodstotna rast daleč presega evropsko povprečje in se uvršča celo v svetovni vrh. Očitno pa je, da ne le v Italiji, temveč po malem povsod po Evropi, biti na oblasti ni več nobena prednost oz. je katerakoli vlada dežurni krivec za vse, kar je (ali se zdi) narobe.
V Sloveniji, kjer je volilni sistem proporčen (s 4-odstotnim pragom), je ustaljena praksa - sicer neobvezna - da predsednik republike mandatarstvo najprej podeli vodji največje stranke, zato je pričakovati srdit boj za vsak glas, obstaja tudi bojazen, da volilna kampanja ne bo v znamenju argumentov, temveč nizkih udarcev. To pa zna postati pravi bumerang v povolilnih pogajanjih, saj bo vlado najbrž težko oblikovati brez dogovora med vsaj dvema od treh omenjenih strank ali pa bo prihodnja vlada šibka, še bolj izpostavljena izsiljevanju malih koalicijskih partnerjev, potrebnih za večino v parlamentu.