Primorski dnevnik

Albert Voncina, Aleksija Ambrosi, Aljoša Fonda, Aljoša Gašperlin, Aleksander Koren, Danjel Radetič, Igor Devetak, Ivan Žerjal, Jan Grgič, Marjan Kemperle, Marko Marinčič, Peter Verč, Poljanka Dolhar, Sanela Čoralič, Sara Sternad, Sandor Tence, Veronika Sossa, Vesna Pahor

ZGODOVINA - Forever Cadorna? (Matej Caharija)

matej.caharija@primorski.eu

A

sreda, 6. junija 2018 | 17:47

Ni naš namen nikomur soliti pameti ali pokvariti praznika. Želimo le zapisati nekaj vprašanj, ki so se nam porodila ob spremljanju proslave ob dnevu republike, ki je potekala na trgu pred sedežem devinsko-nabrežinske občine. Praznik se je sklenil z odkritjem kamnite plošče višjemu praporščaku Ermannu Birriju, po katerem nosi ime tržaško združenje podoficirjev. Na njej piše, da je padel leta 1917 »per la patria«.
Birri se je rodil v Nabrežini, ko so pred prvo svetovno vojno v njej (zaradi kamnolomov) živeli ljudje različnih narodnosti. Med vojno je kot iredentist prostovoljno vstopil v italijansko kraljevo vojsko. Njegovi sovrstniki so se kot avstro-ogrski vojaki borili in umirali na mnogih bojiščih.
Vsi vedo, da je bila Soška fronta klavnica. Italijanska vojska, v kateri se je odlikovani boril, je s topovi in z letali redno bombardirala kraške vasi. Mnogo je bilo mrtvih med civilisti. Zaradi tega je prebivalstvo moralo v begunstvo. Ko so se vrnili domov, so bili njihovi domovi porušeni in oropani. Veliko število mladih se z bojišč ni vrnilo.
Nič proti svojcem, ki so želeli s ploščo počastiti spomin na prednika. Znano je, da zgodovino piše, kdor zmaga v vojni. Se pa pri tem postavljajo vprašanja.
Ali je ob stoletnici vojne umestno proslavljati iredentistični boj v narodno mešani občini? Naj bo to vzor za mlade, katerim so na proslavi izročili ustavo? Kako naj doživlja obeležje tista velika večina, katere predniki so se borili za Avstrijo? Po sto letih ti še nimajo javnega priznanja. Ali Evropa, katere himno so zaigrali na proslavi, ne govori o spoštovanju različnosti, torej vseh?
Nacionalno mešana območja potrebujejo poklon vsem padlim izpred sto let in še spomenike, ki govorijo o miru. Za prihodnost.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane