NARODNI DOM - Kafka bi bil ponosen (Poljanka Dolhar)

Praški pisatelj Franz Kafka je v središče svojih del rad postavljal absurdne situacije in junake, ki se tovrstnim položajem ne znajo ali zmorejo upreti. Kdo ve, če je rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia včeraj dopoldne pomislil nanj, ko je v pol ure dvakrat spregovoril o 98. obletnici požiga Narodnega doma. Dvakrat, na dveh ločenih spominskih svečanosti, a v eni in isti veži Narodnega doma, v katerem domuje »njegova« univerza. Situacija pa se mu je najbrž zdela nekoliko kafkovska, če je svoj drugi nagovor začel z besedami: »Med vami vidim obraze, ki so bili tu že med mojim prvim pozdravom.« Da, kajti marsikdo med nami se je včeraj udeležil obeh proslav. In marsikomu med nami se je prizor zdel bizaren ...
Da ne bo nesporazuma: bolje dve kot nobena. Čeprav je možnost, da bi 13. julija ostali brez proslave, k sreči skorajda nična: stranki Slovenska skupnost je treba priznati, da je dolga leta skrbela za to, da se vsak 13. julij na pročelju Narodnega doma pojavi svež venec in da lahko skupinica udeležencev prisluhne priložnostnemu govoru. V zadnjih letih se ji je pridružil tudi klub tržaških turistov, letos pa so – najbrž tudi zaradi skrb vzbujajoče politične klime – tragično obletnico želeli počastiti tudi drugi. Pobudo za širšo zasnovano slovesnost je dal inštitut za zgodovino odporništva IRSREC, njegova zamisel o eni skupni svečanosti se naposled ni uresničila.
Lepo bi bilo, ko bi bilo prihodnje leto drugače. Razlogov za ločeno spominjanje pravzaprav ni. Narodni dom je bil med letoma 1904 in 1920 središče slovenske kulture, a tudi stičišče različnih (zlasti slovanskih) narodov. Danes se njegove takratne vloge in velike krivice, ki je bila Slovencem storjena z njegovim požigom in dejansko razlastitvijo, končno zaveda vse več Italijanov. Mnogi želijo in želimo, da bi Narodni dom vrnili mestu – v prvi vrsti Slovencem, a tudi ostalim someščanom. Prostori so dovolj veliki, da bi lahko v njem počastili tudi večkulturnost mesta. Na primer z ureditvijo muzeja vseh tržaških kultur.