Primorski dnevnik

Albert Voncina, Aleksija Ambrosi, Aljoša Fonda, Aljoša Gašperlin, Aleksander Koren, Danjel Radetič, Igor Devetak, Ivan Žerjal, Jan Grgič, Marjan Kemperle, Marko Marinčič, Peter Verč, Poljanka Dolhar, Sanela Čoralič, Sara Sternad, Sandor Tence, Veronika Sossa, Vesna Pahor

STRAHOVI - Kdo se boji Spaccinija? (Sandor Tence)

sandor.tence@primorski.eu

A

petek, 28. septembra 2018 | 16:59

Marcello Spaccini je bil razsvetljen demokristjan, ki je županoval Trstu (1967-1978) v burnih letih podpisa Osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo ter »ljudske vstaje«, ki je temu sledila. Podobno kot njegov predhodnik Mario Franzil je Spaccini razumel, da Trst brez priznanja Slovencev nima prihodnosti in da predstavlja Osimo zgodovinski mejnik. Po Spacciniju je bil za župana izvoljen Manlio Cecovini (Lista za Trst), ki je pahnil Trst v temo, iz katere se je občinska uprava dvignila šele leta 1993, ko je bil za župana izvoljen Riccardo Illy. Po Osimu se je Spaccini v skladu s svojim rezerviranim značajem diskretno umaknil iz političnega življenja, še dolgo časa po umiku pa je bil tarča napadov in zbadljivk desničarjev in nacionalistov.
Spacciniju bo Trst v kratkem poklonil ulico, ki si jo pokojni župan še kako zasluži. Zanimivo je, da je poimenovanje predlagal občinski svetnik Bruno Marini, nekoč predstavnik desno usmerjene frakcije Krščanske demokracije, ki je nasprotovala Osimu in tudi Spacciniju. Kapo dol Mariniju, ki je očitno premostil stare zamere.
Tega ni bila sposobna narediti stranka Fratelli d’Italia, ki je v ponedeljek zvečer ramo ob rami z Ligo nasprotovala Ulici Spaccini in to zaradi Osima. Poimenovanju ulice je najglasneje nasprotoval Claudio Giacomelli, ki je spet dokazal, da je desnica, kateri pripada, še vedno tam, kjer je bila leta 1975 (ob podpisu Osimske pogodbe). Na desnici nič novega; škoda, da se je proti Spacciniju opredelila Liga, ki tudi pri nas očitno doživlja velike spremembe.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane