MIMMO LUCANO - Aretirali so utopijo (Marko Marinčič)

Mimmo Lucano je junak našega časa. V mali občini Riace je uresničil utopijo, ki je v zgled svetu. Kraj, ki je izumiral, je spet zaživel po zaslugi pogumne in človekoljubne odprtosti do migrantov. Vse se je začelo neke noči leta 1998, ko je ob obali Kalabrije nasedla ladja s 450 kurdskimi begunci. Domačini, z Lucanom na čelu, se niso spraševali, kdo so, od kod prihajajo, če imajo dokumente ali ne. Odprli so jim domove izseljenih sovaščanov in jih sprejeli medse. V 20 letih je skozi Riace šlo 6000 priseljencev. Precej se jih je tam naselilo in skupaj z domačini vrnilo kraju utrip življenja.
Mimmo Lucano je postal župan in po svoje vodil občino. Vselej sta ga vodila idealizem in človečnost. Za dobro svojih ljudi, avtohtonih in priseljencih, je obšel marsikateri zakon in birokratsko oviro. Nikoli si ni spravil v žep niti centa, je priznal celo sodnik, ki je potrdil aretacijo. Gotovo pa je bil upornik in je s civilno nepokorščino kljuboval predpisom, ki so navzkriž s človečnostjo.
V Kalabriji humanista in filozofa Tommasa Campanelle, ki je pred 400 leti zasnoval utopično Mesto sonca in bil tudi sam preganjan, je Mimmo Lucano uresničil svojo utopijo. Italiji in svetu je dal zgled uspešnega soočanja z izzivom migracij. Vasica, ki smo jo dotlej poznali le po najdbi dveh bronastih junakov ob njenih obalah, je zaslovela v svetu kot zgled sožitja in delavnica integracije, kjer ni pomembno ali si domačin, pribežnik, legalni ali ilegalni migrant. Vsak je tam le človek, skupnost zanj poskrbi, če se je le pripravljen vanjo aktivno vključiti.
Za Mattea Salvinija, ki s svojim odlokom o varnosti sistematično razgrajuje integracijo migrantov, je Mimmo Lucano postal sovražnik številka 1. Najprej mu je zamrznil denar, včeraj so ga aretirali. Pisatelj Roberto Saviano je med prvimi obsodil aretacijo. »V deželi, kjer kraljuje narkomafija, so ga aretirali, ker je reševal življenja in gradil sožitje ... to je prvi korak proti avtoritarnemu režimu v Italiji,« je dejal in pozval: »Ne smemo se bati, moramo jim kljubovati«.
Da, tokrat ni dvoma. Tudi mi smo na strani človečnosti, na strani Mimma Lucana.