ZALOŽNIŠTVO: Pamet in ustava

Umik t.i. amandmaja Varrica je, kajpak, zelo dobra novica. Šlo je za nepremišljeno in nesprejemljivo pobudo, ki bi z naglo ukinitvijo zakona o založništvu po hitrem postopku «pomorila« na desetine dnevnikov in najrazličnejših glasil, med njimi tudi naš dnevnik, na cesto pa spravila najmanj tisoč ljudi, če ne več. Odpor ni vzbudil le med vsemi opozicijskimi strankami, ki so v parlamentu sicer šibke, temveč v samih vrstah vladne večine, posebno Lige, ki mu ni prižgala »zelene luči«. Zdi pa se, da je naposled zasejal dvom o umestnosti tako radikalnega postopanja, ki zadeva zgolj 0,01 odstotka državnega proračuna, tudi med predlagatelji iz vrst Gibanja 5 zvezd. Navsezadnje se v preteklih tednih, ko je grožnja postala zelo nevarna, ni uprl le tako imenovani establišment, karkoli že to pomeni, temveč tudi teritorij, na katerega nova oblast zelo prisega in se nanj tudi rada sklicuje, ko napada »Palačo« v Rimu. Ogroženi so se počutili, - in so se zato uprli - bralci glasil zadrug, no profit organizacij, lokalnih stvarnosti, verskih in manjšinskih listov. Katoliški dnevnik Avvenire je izračunal, da jih je 3,5 milijona na dan. Zadrego ali nasprotovanje je vzbudili tudi med lokalnimi predstavniki vladnih strank.

Finančni proračun bo torej romal v avlo poslanske zbornice brez tega popravka, vendar zadeva še ni zaključena in nevarnost še ni mimo. Ukinitev zakona o založništvu je namreč eden od »bojnih konjev« Gibanja, ki se mu realno gledano ne bo odpovedal. Posebno, če vemo, da je moralo Gibanje v imenu koalicijskih dinamik v vladi že požreti marsikatero grenko pilulo.

Zato naš ne čudi, da je podsekretar Vito Crimi, ki je v vladi pristojen za založništvo, že napovedal, da bo popravek (seveda spremenjen) spet vložen, ko se bo razprava o proračunu preselila v senat. Crimi pravi, da se zaveda posebnosti problematike manjšinskih dnevnikov. Kaj bo natančno vseboval popravek v senatu, bomo sicer še videli.

Kakorkoli že, trdno smo prepričani, da iz tega zakona ne bi smeli črtati podpore za manjšinska glasila, saj gre navsezadnje za uresničevanje (kratkega in jedrnatega) 6. člena ustave, v katerem piše, da Republika s posebnimi normami ščiti jezikovne manjšine. Ohranitev javne podpore tiskanim medijem, ki jo še prejemajo, je tudi za vsa druga občila, kot je naše, najboljše jamstvo za njihovo neodvisnost in za stabilnost njihovih založniških hiš, ki ne zasledujejo dobička in nimajo gospodarjev.

Primorski dnevnik ni obrobni list s peščico bralcev, ampak odraz zadruge več kot 2000 članov, še mnogo več je naročnikov, in še toliko več bralcev. Če bi se v naročnike ali kupce posameznih izvodov prelevili tudi tisti, ki ga samo berejo, in bi se torej naša naklada (tiskana ali elektronska), ki ne pada in je že zdaj glede na število prodajanih izvodov in potencialnih bralcev primerljiva z naklado odgovarjajočih deželnih dnevnikov v italijanskem jeziku, še povečala, bi bil to močan signal (in argument več) tudi za sogovornike naše uprave na lokalni in državni ravni. Potrebno bo najbrž še precej naprezanja, da nas ne bi spet doletela vroča jesen, kakršna je bila letošnja.

Vemo pa, da v tej bitki nismo osamljeni.