Primorski dnevnik

Albert Voncina, Aleksija Ambrosi, Aljoša Fonda, Aljoša Gašperlin, Aleksander Koren, Danjel Radetič, Igor Devetak, Ivan Žerjal, Jan Grgič, Marjan Kemperle, Marko Marinčič, Peter Verč, Poljanka Dolhar, Sanela Čoralič, Sara Sternad, Sandor Tence, Veronika Sossa, Vesna Pahor

JADRAN - V vojni egov izgubili vsi (Albert Voncina)

albert.voncina@primorski.eu

A

sobota, 30. junija 2018 | 16:59

Z »izidom« volilnega občnega zbora AŠZ Jadran ni bil zadovoljen nihče. V očeh številnih prisotnih, ki jim je špica košarkarskega gibanja pri srcu, je bilo mogoče opaziti veliko razočaranje. Po odstopu dosedanjega odbora so predsedniki matičnih društev, ki so vključena v projekt, izoblikovali strategijo, s katero naj bi se vsaj delno približali neki win-win situaciji, če si izraz izposodim iz ekonomskega sveta. Do dvojne zmage, s katero bi lahko bili zadovoljni vsi, ni prišlo. Dočakali smo le dvojni poraz.
Dejstvo, da noben član dosedanjega izvršnega odbora ne bo več sodeloval pri projektu Jadran, bo nedvomno osiromašilo košarkarsko gibanje. Izgubili smo kakovostne in pripravljene ljudi, ki so svoje znanje in uspešnost dokazali z dejstvi, rezultati in s številkami. Odbor je v enem samem letu saniral dolgove, ki jih je podedoval po »nesrečni« sezoni v B2-ligi, novemu vodstvu pa na društvenem bančnem računu zapušča več tisoč evrov likvidnosti, kar je bilo pred tremi leti utopija. Kaj pa o športnih rezultatih? Članska ekipa je bila v treh letih zelo uspešna, nekateri mladinci so se med tem razvili v solidne košarkarje, mladinski pogon je živ in živahen.
V obdobju, ko si ljudje vse manj prevzemajo odgovornost, ko so vse manj pripravljeni, da delajo brezplačno, ko se vsi izogibajo predsedniškim funkcijam, ki terjajo (pre)veliko odgovornost, dela, truda in časa, se pri Jadranu dogaja obratno. V odbor je želelo vstopiti več motiviranih ljudi, ki jim je projekt pri srcu. Prav zaradi tega je bila ideja o veliki koaliciji - izraz sem si sposodil pri Stefanu Ukmarju - več kot dobrodošla, najbrž tudi najboljša. Marsikdo je pri tem pozval posameznike, naj umaknejo svoje osebne interese in naj ukrotijo svoj ego za dobrobit skupnega projekta, ki ga košarkarjem marsikdo iz drugih športnih sredin zavida. Zamere in slabi medosebni odnosi pa so očitno dosegli tako visoko raven, da do tega ni prišlo. Koraka nazaj ni bilo. Pozivom, apelom, celo prošnjam navkljub. Tako kot pred tremi leti bo Jadran, eden najlepših in najuspešnejših »proizvodov«, ki so ga ustvarili Slovenci v Italiji, upravljal odbor, ki nima nikakršne kontinuitete s prejšnjim vodstvom. Začeti mora znova.
Novo ekipo takoj čaka zahtevno delo. Junij se je že zaključil, zaradi vojne egov nihče še ni vpisal članske ekipe v C-ligo gold - rok zapade 7. julija. V obdobju, ko so ostali klubi zelo aktivni na košarkarski tržnici, pri Jadranu še nimamo jasno definiranega vodstva, kaj šele, da bi razmišljali o potrebah članske ekipe. V obdobju, ko je treba že jasno določiti sestavo skupin in prvenstva, v katerih bodo nastopala mladinska moštva, govoriti s starši najmlajših igralcev in še bi lahko naštevali, še ne vemo, kdo bo skrbel za mladinski pogon.
Osebni interesi so tudi tokrat premagali skupno dobro. Vojna egov je že zahtevala prve nedolžne žrtve - košarkarje.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane