Primorski dnevnik

Albert Voncina, Aleksija Ambrosi, Aljoša Fonda, Aljoša Gašperlin, Aleksander Koren, Danjel Radetič, Igor Devetak, Ivan Žerjal, Jan Grgič, Marjan Kemperle, Marko Marinčič, Peter Verč, Poljanka Dolhar, Sanela Čoralič, Sara Sternad, Sandor Tence, Veronika Sossa, Vesna Pahor

AZIL V EU - Samo ne k nam! (Marko Marinčič)

marko.marincic@primorski.eu

A

ponedeljek, 2. julija 2018 | 18:08

Evropski voditelji so minulo noč prebedeli na mučnih in, kot poročajo, kaotičnih pograjanjih o tem, kako bi problem migrantov preložili na ramena drugih. Nazadnje je iz tega nastal dogovor, ki je spisek načelnih priznanj o soodgovornosti do migrantske krize, konkretne ukrepe pa prepušča dobri volji posameznih članic, ali pa jih v zameno za nekaj drobiža zvrača na afriške države. Za zdaj pa so to računi brez krčmarja, saj nobena država izven EU še ni privolila v to.
Za učinkovito reformo evropske azilne politike bi bila potrebna dva bistvena ukrepa. Prvi je sprememba dublinske uredbe, ki danes breme preverjanja, kateri med migranti so upravičeni do azila, nalaga le na države prvega vstopa, kot so Italija, Grčija, Malta in Španija; drugi je uveljavitev načela o obveznem razporejanju beguncev s pravico do azila po vseh članicah EU.
Ta dva ukrepa, bi bila temeljna kamna res skupne evropske azilne politike. Navzkrižni interesi članic so to preprečili, vsaka je le iskala način, kako bi se otresla bremena in ga naložila drugim. Sredozemske države bi rade begunce razporedile po vsej EU, višegrajska četverica se tega otepa kot hudič žegnane vode, po novem prav tako Avstrija in bolj po tihem tudi druge srednje in severnoevropske države. Nemčija ima problem vračanja sekundarnih migrantov, ki so k njim prišli iz drugih članic EU. Francija, ki ni na prvi liniji a ima že več azilantov kot Italija, se prav tako otepa dodatnega priliva.
Kljub lepim besedah je včerajšnji dogovor potrdil, da Evrope ni. To pomeni, da se bodo z migranti še naprej ukvarjale države na sredozemski prvi liniji, da bo razporejanje po EU le prostovoljno in torej najbrž nično ali zgolj simbolično. Vsi pa so se strinjali, da skušajo problem zvaliti na druge. Zbirne centre naj bi v zameno za drobiž odprli v Afriki. Opremili bodo libijske stražarje, da migrante obdržijo v svojih mučilnicah. Humanitarnim ladjam bodo preprečili reševanje na morju v ciničnem prepričanju, da bo nekaj sto ali tisoč utopljenih migrantov več zadržalo druge. Rezultate tega že vidimo. Včeraj je v brodolomu utonilo 100 ljudi, potem ko jih je pred dvema tednoma morje pogoltnilo drugih 120, ker je obalna straža ustavila reševalno ladjo.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane