Guédiguianu izročili nagrado za življenjsko delo

V okviru filmskega festivala Sergio Amidei so v sredo v Gorici izročili nagrado za življenjsko delo Robertu Guédiguianu, francoskemu scenaristu in režiserju, ki je večino svojih filmov posvetil življenju proletarcev, priseljencev in sploh malih ljudi. Guédiguian se je rodil leta 1953 v Marseillu, njegov oče je bil po rodu iz Armenije, mati pa je bila Nemka.
Podelitvi priznanja je svoje pokroviteljstvo zagotovilo francosko veleposlaništvo v Italiji, v imenu katerega je bil včeraj v Gorici prisoten Massimo Saide. Pred večerno projekcijo se je Guédiguian udeležil javnega srečanja v Kinemaxu, ki ga je vodil Roy Menarini in med katerim francoski režiser je odgovarjal tudi na vprašanja občinstva. V uvodnem delu je pojasnil, da je večino svojih filmov uresničil skupaj z vpeljano skupino igralcev, ki ga spremljajo vse od njegovih režiserskih začetkov. »Smo kot gledališka skupina,« je opozoril in poudaril velik pomen, ki ga ima pri vsakem filmu scenarij. »Med snemanjem filma se držim scenarija, za morebitne spremembe pa se mogoče odločim le med montažo,« je pojasnil Guédiguian in poudaril, da v svojih filmih pripoveduje male zgodbe, ki pa imajo univerzalni pomen.
V večernih urah so predpremierno za Italijo predvajali zadnji Guédiguianov film »L’Armée du crime«, katerega protagonisti so francoski partizani tujega rodu. Skupino mladih komunistov in upornikov, večinoma Judov, ki so se v Francijo preselili iz Italije, Poljske, Španije, Romunije, Madžarske in iz drugih evropskih držav, v okupiranem Parizu vodi armenski pesnik Missak Manouchian, ki ga skupaj z enaindvajsetimi soborci nacisti aretirajo leta 1944. Njihovo eksekucijo Nemci uporabijo v propagandne namene, saj želijo na ta način preprečiti širjenje francoskega osvobodilnega gibanja, sploh pa »čistokrvne« Francoze svarijo pred nevarnimi tujci, ki v državo vnašajo nemir. Guédiguian s filmom opozarja gledalce, kako so se priseljenci borili za svobodo Francije, kjer se pa danes širi nestrpnost do vseh novih prišlecev.