Slovenščine v pravilniku ni

O rabi slovenskega jezika ni v pravilniku goriškega občinskega sveta ne duha ne sluha. Možnost, da svetniki spregovorijo v slovenščini, dopušča občinski statut, kjer pa piše, da lahko le »pozdravijo« v svojem materinem jeziku, in to samo na prvem zasedanju: iz formalnega vidika torej goriški svetniki nimajo možnosti, da bi svoje interpelacije v celoti podajali v slovenščini, kljub temu, da je dvorana opremljena z napravo za simultano prevajanje.
K temu pisanju nas je spodbudilo dogajanje na umestitveni seji goriškega občinskega sveta, ki je potekala v ponedeljek. Kot smo poročali, je občinski svetnik Demokratske stranke (DS) David Peterin začel svoj nagovor v slovenščini, kmalu zatem pa je skupina svetnikov desne sredine zapustila dvorano. Peterina je skušal prekiniti svetnik Gaetano Valenti, ki je vodil sejo. »Svetniki imajo možnost, da v slovenščini pozdravijo, za celoten poseg pa bi bilo treba spremeniti pravilnik,« je opomnil Valenti, s katerim je soglašal tudi del publike, ki se je med Peterinovim govorom vznemiril. Duhove je skušal pomiriti župan Romoli, ki je Peterina spodbudil, naj nadaljuje, čeprav ga je povabil, naj skuša besedilo strniti. Valentijeva opomba, da je dovoljeno v slovenščini le pozdraviti, vsekakor drži. Pravilnik, ki je bil v zadnjih desetletjih le minimalno posodobljen, sploh ne omenja rabe slovenščine, 12. člen statuta pa v manjšinskih jezikih omogoča le pozdrav na umestitveni seji občinskega sveta. Pravilnik in statut torej ne upoštevata 9. člena zaščitnega zakona št. 38/2001, ki pravi, da »v zbornih organih in v izvoljenih skupščinah na območju, o katerem govori 4. člen, se uveljavlja pravica do rabe slovenskega jezika tako v ustni kot v pisni obliki ter pri predložitvi predlogov, resolucij, pisnih vprašanj in interpelacij kakor tudi pri morebitnem sestavljanju zapisnikov.« Postopek za izvajanje tega določila, še piše v zakonu, urejajo statuti in izvršilni pravilniki izvoljenih organov.