Na cesti med Pevmo in Oslavjem je na predvečer prvega maja vaška mladina postavila mlaj, na katerem sta navezani dve zastavi. V čast delavskemu prazniku je na vrhu mlaja rdeča zastava, poleg nje pa plapola še stara jugoslovanska zastava z rdečo zvezo v sredini, ki nekaterim očitno ni po godu. Glasnik nasprotnikov jugoslovanske zastave je postal občinski svetnik skupine Il Popolo di Gorizia, bivši goriški podžupan Fabio Gentile, ki je med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta zapustil dvorano, ko je svetnik Demokratske stranke David Peterin posegel v slovenščini. Gentile je v zvezi z mlajem iz Pevme vložil svetniško vprašanje, na katerega zahteva čimprejšnji pisen odgovor goriškega župana Ettoreja Romolija. »Nekateri občani so me obvestili, da stoji med Pevmo in Oslavjem mlaj, ki so ga verjetno postavili na predvečer prvega maja. Po njihovem opozorilu sem si mlaj ogledal in ugotovil, da je na njem poleg tradicionalne rdeče zastave še zastava nekdanje Titove Jugoslavije z rdečo zvezdo v sredini,« piše Gentile v svojem svetniškem vprašanju in opozorja, da italijanski zakon predvideva razobešanje tujih zastav samo skupaj z italijansko in evropsko zastavo. »Ne glede na to ugotavljam, da nekdanja jugoslovanska zastava ne pripada več nobeni uradno priznani državi, sploh pa nekatere Goričani - tako italijanskega kot slovenskega jezika - spominja zgolj na povojne deportacije iz leta 1945, mnogi državljani Republike Slovenije pa jo imajo za simbol obdobja diktature. Spričo teh ugotovitev pozivam župana Ettoreja Romolija, naj pojasni, ali bo poskrbel za odstranitev jugoslovanske zastave in se morebiti tudi pozanimal, kdo so pobudniki dejanja, ki je vredno javne obsodbe,« pravi občinski svetnik Fabio Gentile. V Pevmi smo izvedeli, da je bila že lani na mlaj razobešena tudi jugoslovanska zastava, za kar se je baje odločila skupina mladih. Razlogi, zakaj se je jugoslovanska zastava pridružila rdeči, ostalim vaščanom niso znani, marsikdo pa je med njimi mnenja, da na mlaj sodi edino delavska zastava. Mlaj vsekakor stoji na zasebnem zemljišču; pred leti so ga nameščali tik ob cesti na parcelo v javni lasti, iz varnostnih razlogov pa so se nato odločili, da je bolje mlaj postaviti na zasebnem zemljišču, ki je od ceste oddaljen kakih petnajst metrov. Kot znano je v prejšnjih tednih do afere okrog mlaja prišlo tudi v Doberdobu, kjer sta bili za njegovo postavitev potrebna nabirka podpisov in ekspertiza inženirja.