»Še sami načrtovalci priznavajo, da ne vedo, kaj bodo našli med vrtanjem predorov pod Krasom. To potrjuje, kar mi že davno trdimo: gradnja hitre železnice bo imela zelo negativne učinke na naravno okolje, poleg tega pa kljub vsem dosedanjim študijam ni nikakor jasno, ali je tovrsten podzemni gradbeni poseg sploh izvedljiv.« Tako pravi doberdobski župan Paolo Vizintin, potem ko je pregledal dokumentacijo načrta za gradnjo hitre železnice med Mestrami in Trstom, ki so jo na županstvu v Doberdobu prejeli v prejšnjih dneh. Kot v številnih drugih občinah v deželi Furlaniji-Julijski krajini se namreč tudi v Doberdobu morajo izreči o vplivu podzemske visokohitrostne železniške proge na okolje, kar morajo občinski svetniki storiti pred koncem meseca. Dokumentacija načrta za gradnjo hitre železnice je zelo obsežna, saj obsega več kot 300 tehnično zelo kompleksnih strani s priloženimi tlorisi proge in drugimi tehničnimi podatki. »V zadnjem delu poročila načrtovalci priznavajo, da je izvedljivost načrta med Ronkami in Trstom pod vprašajem, saj na podlagi dosedanjih površinskih študij ne morejo ugotoviti, kaj jih čaka pod zemljo,« pojasnjuje župan Paolo Vizintin in poudarja, da spremljajo v Doberdobu zadevo z veliko zaskrbljenostjo, saj načrt hitre železnice resno ogroža zaselek Sabliči, kjer bi morali porušiti nekaj hiš, poleg tega pa bi negativne učinke hitre železnice občutili tudi v Jamljah in Doberdobu. »Načelniki občinskih svetniških skupin so bili že obveščeni, tudi vsi občani pa lahko na županstvu zaprosijo za dokumentacijo načrta v elektronski verziji,« pravi župan in napoveduje, da bodo v prihodnjih dneh dokumentacijo poglobljeno preštudirali, čeprav jim je že sedaj jasno, da je načrt zaradi značilnosti kraškega podzemlja izredno težko izvedljiv. »Iskali bomo navezo s sosednjimi občinami, še zlasti z Devinom-Nabrežino, ki se sooča s podobnimi težavami kot mi in bo v primeru gradnje hitre železnice izredno oškodovana. O načrtu se bo vsekakor izrekel naš občinski svet, kot zahteva dežela,« pravi doberdobski župan Paolo Vizintin.
Od kod so firme, ki naj bi kopale predore? Hahahaha
kodljev
sobota, 7. julija 2012 | 22:16
ne vem iz kje bodo te firme ampak lahko zatrdim da bodo vedele kako se to dela. Kopat v apnencu je milina tudi brez TBM tak enih 15 m na dan brez problemov. ahh še to če se bo delalo po taljanskem sistemu izkopa pa ni niti panike za vodo saj ta mora ostati izven predora in se jo ne drenira kot v Sloveniji kjer vso vodo spustijo v predor in nato ta priteče do portala. No osebno mislim da če že morajo naredit to železnico je bolje za vseh naj jo naredijo pod in ne nad. Če pa bi Karel Ghega imel današnjo tehnologijo bi iz Divače se v Trst spustil v predoru in ne bi se ciazil tja do Nabrežine
to pa je mal drugače... tam so delali (tunel di base) to pomeni zelo dolge predore od dna doline do druge doline .... pa se ve da Apeninsko gorovje prinaša vodo (tam blizu je Montecatini..) tu pri nas je pa Kras ki nima ne vode na površju in ne v njegovi globini.. no dokler ne pridemo do plasti peščenjaka ki so vodonosne... no koliko si jaz predstavljam bi ti predori pod Krasom bili plitki tak da razen ob kakem močnejšem nalivu bi bilo mal več vode.. no to je mojo osebno mnenje pa znanje 15 km izkopanih predorov.
DZP doo - PRAE srl in
SINEDITA srl
Klopotec izpod orehov
sobota, 7. julija 2012 | 07:57
Od kod so firme, ki naj bi kopale predore? Hahahaha