»Draga« šola

Največji finančni zalogaj predstavlja obiskovanje zadnjih treh razredov višje srednje šole

Lanski prvi dan pouka na osnovni šoli Oton Župančič v Gorici (BUMBACA)

V obdobju splošne gospodarske krize se je treba marsičemu odpovedati; družine zategujejo pas, izogibajo se nepotrebnim stroškom in se maksimalno potrudijo, da bi njihovi otroci ne občutili težav. Še zlasti si starši prizadevajo, da bi njihovi sinovi in hčerke ne bili prikrajšani pri šolanju, da bi imeli na razpolago vse, kar šolanje zahteva. To opažajo v večini slovenskih šol vseh stopenj, ki so razpršene po goriški pokrajini in v katerih se bo v ponedeljek začel pouk. In ravno začetek šolskega leta spravlja številne družine v težave, saj gre za nakup šolskih potrebščin kar nekaj denarja, medtem ko v zadnjih letih dobivajo otroci knjige na razpolago zastonj.
V osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom poskrbijo za nakup knjig v italijanščini občine, ki v ta namen črpajo denar iz posebnega deželnega sklada, medtem ko zagotavlja knjige v slovenskem jeziku učbeniški sklad iz Slovenije. Starši morajo kupiti le delovne zvezke in še nekatere knjige, ki jih njihovi otroci na šoli dobijo, za kar gre nekaj desetin evrov. Na nižji srednji šoli v Doberdobu in Ivan Trinko v Gorici so učbeniki in knjige učencem na voljo na posodo. Junija starši izpolnijo obrazce, s katerimi zaprosijo za knjige, ki jih njihovi otroci dobijo z začetkom šolskega leta. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko bodo tako v ponedeljek razdelili knjige učencem tretjih razredov, v torek bodo na vrsti učenci drugih razredov, v sredo pa učenci prvih razredov. Tudi za nižjo srednjo šolo velja, da morajo starši kupiti le nekaj knjig; skupni strošek je vsekakor razmeroma nizek, saj gre v Gorici od sedem - osem evrov za drugi in tretji razred do nekaj manj kot trideset evrov za prvi razred. Nižješolci morajo seveda s svojimi izposojenimi knjigami lepo ravnati; učbeniki morajo biti zaviti, po njih ne smejo packati, za podčrtovanje lahko uporabljajo le svinčnike. Ob koncu šolskega leta doberdobski in goriški nižješolci knjige vrnejo šoli; če želijo, jih lahko tudi odkupijo po znižani ceni. Če med šolskim letom kako knjigo poškodujejo, morajo junija plačati njeno polovično vrednost in jo vsekakor vrniti šoli.
Knjige dobijo na posodo tudi dijaki prvih dveh razredov višje srednje šole, medtem ko dijaki trienija morajo knjige kupiti. Zaradi tega predstavlja obiskovanje zadnjih treh razredov višje srednje šole kar zahteven finančni zalogaj, saj stane nakup vseh knjig tudi do tristo evrov. Dijaki si seveda pomagajo tako, da kupijo knjige, ki so jih v prejšnjih letih uporabljali njihovi starejši predhodniki. Na ta način se strošek za družine precej zniža, čeprav morajo odšteti za višješolsko šolanje svojih otrok še kar nekaj denarja. K strošku za nakup potrebščin in višješolskih knjig je treba prišteti še morebitne avtobusne abonmaje, ekskurzije in izlete. Nekaj družin vsako leto zaprosi prispevek za plačilo izleta, večina pa se jih potrudi, da kljub stiski zagotovijo svojim otrokom ves denar, ki ga potrebujejo za šolanje in za ekskurzije.
Starši morajo v zadnjih letih šolam odšteti še letni prispevek, s katerim krijejo stroške za zavarovanje, za fotokopiranje, za nakup opreme, za tiskanje spričeval in dijaških knjižic. Starši otrok, ki obiskujejo šole in vrtce iz goriške Večstopenjske šole, letno prispevajo po dvajset evrov, starši otrok iz vrtcev in šol doberdobske Večstopenjske šole pa med 10 in 20 evrov. Na višjih srednjih šolah je prispevek višji. Starši dijakov licejskega pola prispevajo po petdeset evrov letno, prispevek na industrijskem tehničnem zavodu Jurij Vega znaša 55 evrov, na zavodih Ivan Canka in Žiga Zois pa 45 evrov.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika