Zgodba o plahi deklici, ki je postala zvezda

So zgodbe, ki zaslužijo roman ali film. Ena takih je gotovo zgodba o Nori Gregor, plahi, a odločni deklici, ki se je rodila v Gorici leta 1901 in je želela postati gledališka igralka. Sanje o bleščeči gledališki in filmski karieri je uresničila na Dunaju, v Parizu in Hollywoodu. A tudi uresničene sanje se lahko, skoraj mimogrede, spremenijo v nočno moro. Gledališke odre, večerne obleke, bleščice in šampanjec zamenja bedno življenje daleč od ljubljenih krajev. Ime, ki je nekoč kraljevalo na naslovnicah revij, na gledaliških in filmskih plakatih, potone v pozabo. Nora Gregor umre, izgine pa tudi iz kolektivnega spomina Gorice, Dunaja, Hollywooda. Iz pozabe jo, petdeset let po njeni smrti, začne počasi, a vztrajno porivati na površje raziskovanje skupine filmskih zanesenjakov iz Gorice. Nora Gregor se začne počasi vračati v rodno mesto.
Norina zgodba je v četrtek zvečer odmevala v goriški Mediateki, na odlično obiskanem dogodku, ki ga je Kinoatelje priredil v sodelovanju s številnimi partnerji. Pripovedovale so jo črno-bele fotografije in posneti glasovi gledaliških igralk (med njimi tudi Tržačanke Lučke Počkaj), ki so v italijanščini, nemščini in slovenščini spregovorile o vzponu in padcu tistega plahega goriškega dekleta. In pripovedoval jo je Hans Kitzmüller, germanist in pisatelj iz Bračana, ki je Nori Gregor posvetil svoj najnovejši roman L’altra regola del gioco. Knjiga je, s podporo goriškega Kinoateljeja, izšla pri založbi Zandonai iz Rovereta.
Pogovor z avtorjem je v italijanščini vodil Igor Devetak, medtem ko je predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič poskrbel za sintetično slovensko tolmačenje. Novinar Primorskega dnevnika je eden tistih zanesenjakov, ki so pred skoraj petnajstimi leti začeli razkrivati Norino zgodbo in jo leta 2005 tudi zbral v prvi in doslej edini knjigi o Nori Gregor (L’imprefezione della bellezza). Devetak pravi, da je Kitzmüllerjev roman dal Nori Gregor besedo, saj se je avtor odločil, da bo rekonstruiral igralkin dnevnik. Kitzmüller je na podlagi Devetakove knjige, v kateri je zbrana »uradna« in dokumentirana resnica o Nori Gregor, napisal zgodbo, ki jo pripoveduje Nora sama. V njem je veliko avtentične Nore, pravi Kitzmüller, želel pa sem tudi vstopiti v njene misli, razumeti, kako je sprejemala vzpone in padce svojega razburkanega življenja: književnost nam omogoča, da si nekatere stvari zamislimo, da se z domišljijo naselimo v življenje drugih.
Norino življenje se bralcu Kitzmüllerjevega romana razkriva postopoma, skandirajo pa ga veliki dogodki avstrijske in filmske zgodovine. Na primer prva svetovna vojna, zaradi katere se družina Gregor izseli v Gradec, Nora pa nato na Dunaj, kjer v naslednjih letih postane priljubljena prva dama slovitega Burgtheatra. Od tu jo pot vodi v Hollywood, kjer preživi dve leti, nostalgija po ljubljenem Dunaju je prevelika. Zlato dobo njenega gledališkega in filmskega ustvarjanja prekine tako imenovani Anschluss: njen mož, princ Ernst Rüdiger Starhemberg, sicer avstrijski fašist, se upira priključitvi Hitlerjevi Nemčiji in mora zato v izgnanstvo. Blišč Norine zgodbe izgubi sijaj, tudi ona se čez noč spremeni v izdajalko. Zakonca se naselita v Parizu, mož se priključi francoskemu letalstvu, Nora pa tu sreča prav posebnega oboževalca - vanjo se zagleda Jean Renoir in ji ponudi nosilno vlogo v filmu Pravilo igre, filmu, ki ga še danes uvrščajo med najboljše vseh časov. A družina, v kateri je tudi sin Heinrich, se mora preseliti v Južno Ameriko, najprej v Argentino, nato v Čile. Pravljica se spreminja v tragedijo, princ in očarljiva igralka ostaneta brez vsega, ostane le beda.