Apriornih izbir ni več, učni jezik ni odločilen

»Pred leti smo na višjih srednjih šolah že apriorno vedeli, koliko dijakov bomo imeli v prvih razredih v novem šolskem letu. Šolanje v slovenskem jeziku je namreč nadaljevala velika večina otrok, ki so zaključili nižji srednji šoli v Gorici in Doberdobu. V zadnjih letih se je ta trend spremenil, nanj je vplival cel kup faktorjev, jezikovnih in kulturnih, pri čemer opažamo, da jemljejo tako otroci kot starši zelo neobremenjeno v pretres vse možnosti šolanja, ki jim jih naš prostor nudi tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku.«
Tako pravi ravnateljica slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice Mihaela Pirih, s katero smo se včeraj pogovorili o osipu pri prehodu z nižje na višjo srednjo šolo, ki se v zadnjih letih neizprosno povečuje. O tem govori tudi podatek, da letošnje šolsko leto zaključuje na nižjih srednjih šolah v Gorici in Deberdobu 96 otrok, v prve razrede šestih goriških višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom pa je vpisanih le 56 dijakov.
»Redki dijaki izbirajo italijanske šole za smeri, ki jih imamo tudi mi. Mogoče se to dogaja za nekaj posameznikov, ki se ne čutijo gotovi v slovenskem jeziku. Veliko več je dijakov, ki se razpršijo po najrazličnejših smereh, ki jih mi nimamo. Tako se najde kdo, ki nadaljuje s šolanjem v Vidmu, nekateri se vpišejo na gostinsko šolo, drugi na kmetijski zavod, spet tretji na tehnične smeri, s katerimi ne razpolagamo, ali pa na športni licej, ki ima proste sobote. Ugotoviti, kateri je glavni razlog za izbiro italijanskih višjih srednjih šol, je zato zelo težavno, saj je paleta razlogov izredno pisana,« poudarja Pirihova, ki smo jo vprašali tudi, ali na izbiro višje srednje šole vpliva tudi narodnost otrok; znano je namreč, da slovenske šole na Goriškem obiskujejo otroci iz slovenskih, mešanih in povsem italijanskih zakonov. Po besedah ravnateljice ni avtomatično, da se otroci iz italijanskih družin vpisujejo na italijanske šole; po drugi strani pa ni več avtomatično, da se otroci iz slovenskih zakonov odločajo za slovenske šole. Jezik šolanja očitno ni več glavna diskriminanta pri izbiri višje srednje šole, če odpišeš jezikovno specifiko, pa se za otroke paleta možnih izbir izredno razširi.
Zaradi razpršenosti otrok po različnih italijanskih šolah in smereh je zato po besedah ravnateljice zelo težko povedati, katero šolo v slovenskem jeziku bi potrebovali, da bi zmanjšali osip pri številu vpisanih. »Najprej bi morali pregledati, v katere italijanske višje srednje šole se je vpisalo največ naših nižješolcev. Potem bi morali upoštevati potrebe teritorija, pri čemer nimamo izrazitih znakov, da bi teritorij potreboval nekaj specifično drugačnega od tega, kar ponujajo naše tehnične šole,« opozarja Mihaela Pirih in pojasnjuje, da bi morali pred začetkom razmišljanja o spremembah obstoječih višješolskih smeri ali dodajanju novih preveriti, kakšne so stvarne možnosti, da bi se tega lahko sploh lotili - tudi upoštevajoč vsesplošno krčenje sredstev, ki ga doživlja šolski sistem v Italiji.