Hala dobiva streho, prošnje za zaposlitev dežujejo

Na gradbišču Pipistrelove hale na goriškem letališču bo kmalu likof, saj na objekt že nameščajo streho. Pravzaprav poteka sestavljanje tega modernega montažnega objekta v nekoliko drugačnem vrstnem redu kot smo ga navajeni pri običajnih gradnjah: potem ko so lani uspešno zalili temelje in postavili nosilne stebre, sedaj na objektu postavljajo montažne betonske elemente. Te dni resda pokrivajo streho, stene pa bodo nameščali nazadnje. Na tri hektare velikem zemljišču, ki ga je za dobo štirideset let Pipistrelu dala v uporabo italijanska agencija za civilno letalstvo (ENAC), se od lanskega leta gradi proizvodna hala za Pipistrelova letala. Objekt bo zajemal 10.000 kvadratnih metrov pokritih površin, medtem ko bosta zunanja dva hektara namenjena logistiki, premikom letal, dostopu do vzletne steze in podobno. »Objekt bo popolnoma okolju prijazen, vendar z nekoliko drugačnimi tehnologijami, kot jih ima obstoječi objekt v Ajdovščini,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil prvi mož Pipistrela, Ivo Boscarol.
Gradnja te dni torej pospešeno poteka in dobesedno raste pred očmi. Če je še v začetku marca iz tal štrlelo samo nekakšno okostje stavbe, te dni objekt že dobiva proporce in streho. Toda ves čas ni šlo tako gladko. Težave so spremljale predvsem priprave na gradnjo, ki bi se morala začeti veliko prej. »Gradnja se je zavlekla zaradi številnih ovir. Še največ težav je bilo z birokracijo, kot vedno, določena dokumentacija za zemljišče ni bila obnovljena še od časa avstro-ogrske monarhije! V zemljiški knjigi je bila parcela vpisana še z avstrijskimi lastniki. Naslednji problem je bilo odkritje eksplozivnih sredstev iz prve svetovne vojne, kar je zahtevalo dolgotrajno in skrbno razminiranje terena. Ko smo začeli kopati temelje, smo odkrili velike količine azbestnega materiala, ki so ostale še od prejšnjih hangarjev na tej lokaciji. Razminiranje in čiščenje terena nas je stalo okoli 600.000 evrov in 2 leti  izgubljenega časa. Srčno upam, da ne bo nobenih dodatnih težav,« je Boscarol strnil razloge za dvoletno zamudo.
Sestavljanje objekta iz tehnološkega vidika ni posebej težavno, najbolj zahtevno pa bo nameščanje inštalacij. Celoten objekt bo namreč energetsko samozadosten in avtomatsko reguliran, kar bo zahtevalo skrben avtomatski računalniški nadzor in usklajevanje. Sicer pa bo gradnja objekta potekala v več fazah. »Zaključek prve faze gradnje in začetek proizvodnih del načrtujemo že letos jeseni, polna serijska produkcija pa bo vzpostavljena leta 2016,« pojasnjuje Boscarol. V končni fazi bo objekt zaposloval okoli 200 novih delavcev, tako kot gradnja, bo tudi zaposlovanje potekalo v fazah. »Čeprav nismo objavili še nobenega razpisa, prošnje za zaposlitev že kar dežujejo,« pravi Ivo Boscarol.