Umrl je Silvino Poletto

Umrl je Silvino Poletto, starosta goriških partizanov, velik zagovornik čezmejnega sodelovanja in sožitja. Imel je 94 let. V zadnjem obdobju je njegovo zdravje pešalo, danes je naposled njegovo srce nehalo biti.
Rodil se je 20. avgusta 1921 v Pordenonu. Tri leta kasneje se je njegova družina preselila v Gorico; najprej so živeli v Stražcah, nato pa v Pevmi, kjer si je kasneje ustvaril družino. Pred drugo svetovno vojno se je zaposlil v podgorski tekstilni tovarni Cotonificio Triestino; po kapitulaciji Italije se je vključil v garibaldince, s partizanskim imenom Benvenuto se je boril po Beneški Sloveniji, Beli krajini in drugih slovenskih krajih v bataljonih Manin, Verrucchi in Pisacane, kjer je dosegel stopnjo komisarja. Že v mladosti je postal član Komunistične partije Italije, leta 1947 je bil med ustanovitelji goriške federacije KPI. Po resoluciji Kominforma si je prizadeval za sprostitev odnosov med italijansko in jugoslovansko partijo, saj je imel spor med zagovorniki Tita oz. Stalina v naših krajih hude posledice. Poletto je v imenu stranke navezoval stike s slovenskimi komunisti in z njimi ohranjal dialog. Zatem je bil prvič izvoljen v pokrajinski svet in leta 1950 postal pokrajinski tajnik KPI za Goriško; leta 1956 je goriška federacija pod njegovim vodstvom zavzela ostro stališče proti sovjetski intervenciji na Madžarskem. Dve leti kasneje so ga vključili v državno vodstvo KPI, preselil se je v Rim. Delal je na strankinem sedežu v ulici Botteghe Oscure, kjer je sodeloval tudi z bivšim italijanskim predsednikom republike Giorgiom Napolitanom. V državnem vodstvu stranke je ostal do leta 1963 in se zatem vrnil v Gorico. Leta 1968 je neuspešno kandidiral za poslansko zbornico, medtem ko je bil leta 1970 izvoljen v pokrajinski svet in v njem ostal več mandatov do leta 1988. V naslednjih letih je bil član vseh naslednic Komunistične partije, in sicer Demokratične stranke levice, Levih demokratov in Demokratske stranke. Po povratku na Goriško iz Rima se je vključil v svet zadružništva. Bil je podpredsednik deželnega združenja Lega delle cooperative. Na Goriškem je sodeloval pri najrazličnejših glasbenih, kulturnih in družbenih pobudah; neštetokrat je bil govornik pred spomeniki padlim v osvobodilnem boju, zelo rad je nagovarjal mlade. Veliko prijateljev je imel med Slovenci, redno je zahajal v Kulturni dom in v druge kulturne sredine, obiskoval je tudi naše uredništvo. Vseskozi je bil vključen v VZPI-ANPI; dolga leta je predsedoval njegovi goriški sekciji, v zadnjih časih je bil njen častni predsednik.