Invazivne rastline se naglo širijo

Vremenske razmere v zadnjem tednu so kot nalašč za razraščanje in bohotenje plevelov. Invazivna in zdravju škodljiva je ambrozija, saj njen cvetni prah sproža alergije. Odlične rastne pogoje ima rastlina ob robovih cest, od koder se širi na sosednja, posebej opuščena zemljišča, ki jih je žal zmeraj več. Ambrozija zaseda prostor tudi na krasu, tudi tam predvsem ob poljskih poteh in kolovozih. Razlog je v veliki prilagodljivosti rastline, ki je sicer doma v Severni Ameriki, od koder so jo menda zanesli s ptičjo hrano, in v dejstvu, da na na vsaki rastlini v sezoni dozori več tisoč semen. Najboljši način omejevanja širitve je sistematična in pravočasna košnja robov cest in izruvanje rastlin tam kje košnja ni mogoča, npr v vrtovih. To pa se zaradi številnih razlogov žal ne dogaja in tako ima ambrozija prosto pot s cestnih robov na bližnje travnike in njive.
V Sloveniji že pet let veljajo predpisi o obveznem zatiranju ambrozije, vendar so dosedanji učinki precej drugačni od pričakovanj. Plevel, ki ogroža zdravje ljudi s tem, da proizvaja alergene, najbolj uspešno zatiramo s pravočasno košnjo, tako da se prepreči cvetenje in posledično zorenje semen. Sicer pa se bo treba z ambrozijo, ki je prisotna že več desetletij, v Sloveniji (po navedbah v Mali flori Slovenije) od konca druge svetovne vojne, sprijazniti.
Bolj opazno, tudi zaradi drugačnih dimenzij, je širjenje razraščanje pajesena (Aiulanthus altissima) drevesne vrste, ki je doma na Kitajskem in ki zelo hitro izpodriva avtohtone rastline. Zelo hitro raste, širi pa se predvsem preko koreninskega sistema, pa tudi s semeni. V zadnjih tednih so na večjih drevesih lepo vidni grozdi (razlikujejo se po svetlo rumeni barvi) z oreščki. Rastlina sproža zelo neprijeten vonj, ki postane še bolj zoprn, če liste pomečkamo ali odlomimo vejo. V tem je zelo verjetno razlog, da so drevesu, ki lahko zraste do 15 metrov v višino, nadeli domače ime smrad (Vrh, Doberdob), v nekaterih drugih krajih pa rastlini pravijo tudi božje drevce. Tudi pajesen se je krepko udomačil v naših krajih, potem ko so ga pred dobrimi dvesto leti prinesli, kot parkovno drevo, iz Daljnega vzhoda. Danes, posebej na Primorskem splošno razširjeno robinijo, ki se po stopnji invazivnosti lahko primerja s pajesenom, so prinesli iz Severne Amerike. Sprejeli smo jo za svojo. Prav zanimivo bo čez nekaj desetletij ugotavljati, katera vrsta bo prevladala.