Jo bomo pogrešali?

Goriške pokrajinske uprave, ki so jo izvolili prebivalci 25 občin, ni več. V sredo se je zaključil njen mandat, v pokrajinsko palačo zdaj prihaja komisar, ki bo do 1. oktobra prihodnjega leta speljal ukinitveni postopek in bo poskrbel za prehod še zadnjih kompetenc na druge ustanove - večinoma na deželo. Ob ukinitvi Pokrajine se postavlja vprašanje: jo bomo pogrešali? Na to vprašanje so nam v zadnjih dneh odgovorili razni sogovorniki, ki vsi po vrsti ugotavljajo, da je bila pokrajinska uprava zelo dovzetna za pravice narodnih skupnosti.
»Pokrajinska uprava je bila iz jezikovnega vidika zelo odprta: vsi njeni smerokazi so bili dosledno tudi v furlanščini in slovenščini,« pravi pokrajinski svetnik Mario Lavrenčič, ki smo ga včeraj prosili za obračun opravljenega dela. Poleg njega smo za mnenje vprašali še Aljošo Sosola, ki je ravno tako zadnjih pet let sedel v pokrajinskem svetu. Oba poudarjata, da je pokrajina razvijala in vodila več projektov v sodelovanju s partnerji iz Slovenije. Kdo bo nadaljeval z njenim delom? Lavrenčič ugotavlja, da sta v današnjih časih tako levica kot desnica pod udarom, nekateri trdijo, da obeh ni več. »Politično opredeljenost gre analizirati na podlagi rezultatov. Če vzamemo pod drobnogled ukrepe in odločitve goriške pokrajine, jih lahko polnomočno vključimo v politiko levice,« poudarja in kot primer omenja dosledno zagovarjanje pravic istospolno usmerjenih ljudi. »Ne gre prezreti niti odločitve predsednika pokrajine, ki je šel protestirat v Slovenijo, ko so na meji s Hrvaško postavili bodečo žico,« opozarja Mario Lavrenčič.
Slovenci so sicer aktivno sodelovali pri vodenju pokrajine. Poleg Sosola in Lavrenčiča je bila v pokrajinskem svetu še Vesna Tomsič, ki je bila hkrati tudi odbornica, medtem ko je Mara Černic opravljala podpredsedniško funkcijo. Omeniti gre tudi slovensko in furlansko pokrajinsko konzulto, slovenski urad z dvema zaposlenima in dosledno oglaševanje v slovenskem jeziku. Večjezične napise, s katerimi so promovirali najrazličnejše projekte, so nalepili celo na avtobuse pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Pokrajinska uprava je trojezične table postavila tudi pred vse višje srednje šole, s prispevki in pokroviteljstva je podpirala dogodke v priredbi slovenskih ustanov, mirovniških gibanj in družbeno angažiranih združenj.
Z ukinitvijo pokrajine bo ne nazadnje zmanjkal politični subjekt, ki se je rad zoperstavljal odločitvam desnosredinskih občin, zlasti goriške. Z zmago desne sredine v Tržiču bo za levosredinske občinske uprave še težje uveljavljati svoje poglede na družbo in politiko.