Breme ali potencial?

Sredina javna diskusija o prihodnosti nekdanje judovske mrliške vežice oziroma sedanjega doma Krajevne skupnosti Rožna Dolina sicer še ni prinesla gotovih odgovorov o bodočih vsebinah v objektu ob judovskem pokopališču. Niti ni dala odgovora na najbolj pereče vprašanje ta hip: kako zagotoviti finance za vzdrževanje pokopališča in objekta samega, potem ko se je decembra iz njega izselil najemnik. Je pa prinesla soočenje krajanov in stroke ter vsaj grobe smernice, h katerim naj bi v bodoče stremeli vsi skupaj.
Omizje, ki je z raznih zornih kotov krajanom skušalo predstaviti nastalo situacijo, so sestavljali Ernesta Drole, vodja območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Boštjan Komel, predsednik sveta Krajevne skupnosti Rožna Dolina, zgodovinar Renato Podbersič in David Kožuh, kustos v Goriškem muzeju. Droletova je povedala, da je objekt s pokopališčem bil leta 1985 že razglašen za spomenik lokalnega pomena, leta 2012 pa so želeli na to temo sprejeti spremembo odloka, a ga je novogoriški mestni svet zavrnil. »Vsebine v objektu so lahko zelo široke. Res pa je, da morajo biti kulturno vodene, da se zadeva ne bi zopet izrodila, tega pa ne bi želeli,« poudarja Droletova.
Krajevna skupnost Rožna Dolina je objekt dobila v trajno last leta 1977 s podpisom pogodbe s tedanjo judovsko skupnostjo v Gorici. Pod pogojem, da vzdržuje judovsko pokopališče ob objektu. To dolga leta ni predstavljalo težav, saj je dobivala kar zajetno odškodnino na račun odlagališča odpadkov v Stari Gori in je bila zato ena najbogatejših krajevnih skupnosti v občini. Toda časi so se spremenili, omenjeni finančni vir je ugasnil in po besedah Boštjana Komela lastnih sredstev nimajo več. Z izselitvijo dosedanjega najemnika spodnjega dela objekta, ki je v njem imel lokal, je krajevna skupnost izgubila še edini lastni vir, skoraj 10.000 evrov letnega prihodka, s katerim so lahko med drugim tudi vzdrževali pokopališče in energetsko potraten objekt z dotrajano streho.
Izselitev najemnika je tako obenem priložnost za drugačne vsebine (pred lokalom je v objektu 15 let deloval casino), ki bi ovrednotile zgodovinski in kulturni pomen objekta. Glede bodočih vsebin krajani, ki so se udeležili sredinega posveta, niti niso imeli posebnih zahtev. So pa jasno dali vedeti, da niso za to, da bi na račun vzdrževanja pokopališča krajevna skupnost porabila ves denar, ki jim ga namenja občina.