Sreda, 17 april 2024
Iskanje

Dinozavri v malem

24. apr. 2017 | 18:09
Dark Theme

Največji je dolg kakih šestdeset centimetrov - pravi dinozaver v malem. Igor Croselli iz Jamelj je prvega kuščarja zagledal pred kakimi dvajsetimi leti za vaškim pokopališčem, zatem so postajala srečanja z njimi pogostejša. V zadnjih letih redno opazuje tri kuščarje, ki jih je že večkrat ujel v svoj objektiv, pri čemer so nekatere fotografije vredne enciklopedije. Gre za zelence (znanstveno ime Lacerta viridis), ki veljajo za največje kuščarje v Sloveniji. V Italiji naseljujejo le Furlanijo Julijsko krajini in Veneto, kjer jih poznajo z imenom ramarro orientale. Zelenci so razširjeni še v Avstriji, Nemčiji, Bosni-Hercegovini, Srbiji, Hrvaški, Albaniji, Grčiji, Bolgariji, Češki, Slovaški, Madžarski, Poljski, Ukrajini in Turčiji.
Največji med jameljskimi zelenci živi med kraškimi zidovi v Baredu, območju tik pod vasjo, kjer se začenja brestoviška dolina. Dolg je kakih šestdeset centimetrov, kar je za to vrsto kuščarjev izjemna dolžina, saj le redki presežejo štirideset centimetrov. Da gre za samca, lahko razumemo iz modro obarvanega grla in spodnjega dela glave v času pomladanskega parjenja. Mladiči in samice imajo vzdolž telesa dve svetli progi, mladi osebki tudi svetle pike. Zelenci so zelo hitri in dobro skačejo, vendar se že po nekaj metrih teka utrudijo.
Croselli nekaj zelencev opazuje tudi na svoji Rovni - kmetijskem zemljišču pri Komarjih. Najraje se zadržujejo na kraških zidovih, kjer tudi iščejo hrano; ravno v teh dneh se prvič pojavljajo, potem ko so prezimili v kaki špranji med kamenjem. Croselli se je nekaterim približal do poldrugega metra razdalje, enega je ujel v objektiv celo s hroščem v gobcu. Poleg zelencev se ob robu Rovne in drugod po kraški gmajni pri Jamljah podijo še številne kuščarice, ki so seveda precej manjše. Poleg najbolj razširjene pozidne kuščarice (Podarcis muralis) Croselli redno opaža (in fotografira) še dve vrsti; gre za kraško kuščarico (Podarcis melisellensis) in črnopikčasto kuščarico (Algyroides nigropunctatus). Obe vrsti sta značilni za balkanski polotok, v Italiji sta razširjeni le v vzhodnem delu Furlanije Julijske krajine. Črnopikčasta kuščarica doseže severno mejo svoje razširjenosti ravno na Krasu, kjer je zelo redka, tako da so Crosellijeve fotografije tudi iz dokumentarnega vidika toliko zanimivejše.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava