V Bruslju predstavili kandidaturo Brd za Unescov seznam

Predlog za uvrstitev Brd na Unescov seznam svetovne dediščine še čaka na odločilne korake, a medtem so zamisel že predstavili v Bruslju. Priložnost za prikaz čezmejne, slovensko-italijanske kandidature je ponudilo sredino odprtje razstave Collio - Brda 1915-1917 na reprezentančnem sedežu Furlanije Julijske krajine v belgijski prestolnici. Odprtja so se med drugim udeležili predsednik deželnega sveta Franco Iacop, župan občine Dolenje Diego Bernardis, krminski župan Luciano Patat in direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport občine Brda Tina Novak Samec. Kustos razstave, ki jo je združenje Società Cormonese Austria postavilo na ogled v sodelovanju z Goriškim muzejem, je Giovanni Battista Panzera.
»Razstava predstavlja pomembno priložnost, da se zamislimo nad tisočletno zgodovino območja, ki ima štiri imena - Collio, Brda, Cuei, den Ecken - v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini,« je poudaril Iacop, po katerem predstavlja uvrstitev na Unescov seznam izredno razvojno priložnost za Brda, ki se po letih ločevanje zaradi meje spet povezujejo v skupen kulturni prostor.
»Brda je svojčas delila umetna politična meja, danes pa je to območje združeno v namenu, da ovrednoti svojo zgodovino, svojo naravno lepoto in nenazadnje tudi svojo razvojno perspektivo,« je bruseljsko predstavitev pospremil deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli, ki je pred dobrim mesecem na seji deželne vlade uspešno predlagal podporo Furlanije Julijske krajine načrtu za uvrstitev Brd na Unescov seznam. »Skupna kandidatura je velik dosežek, ki se seveda lahko obrestuje v turizmu in gospodarstvu, a je predvsem kulturni podvig,« je dodal Shaurli.
Zamisel za kandidaturo je pred dvema letoma sprožila občinska uprava iz Dolenj, ki je hitro prepričala še občino Brda na slovenski strani ter občine Gorica, Krmin, Kopriva, Fara, Moša, Števerjan in Šlovrenc v Italiji. Tem, ki so dali zagon pobudi, so se kasneje pridružili še mnogi javni in zasebni partnerji, ne nazadnje prav dežela Furlanija Julijska krajina, ki si po Shaurlijevih besedah močno prizadeva za uspeh kandidature.
Postopek je sicer še v začetni fazi. Predlagatelji trenutno še pripravljajo dokumentacijo, ki jo je treba predstaviti medministrskemu odboru v Rimu. Ministrstvi za okolje in kulturo sta namreč pristojni za sestavo »Tentative list«, t.j. seznama znamenitosti, ki jih Italija predlaga Unescu. V evidenci italijanske medministrske komisije je trenutno okoli 40 krajev, med temi tudi Palmanova.