»Saj to ni karjola, temveč mercedes!«

Ob 70. obletnici izgradnje Nove Gorice se ob številnih prireditvah pritiče pokloniti tudi brigadirjem, ki so sprva gradili mesto. Na pobudo novogoriškega Mladinskega centra je v gozdu Panovec od srede potekala medgeneracijska prostovoljna akcija Mladinska delovna brigada, kateri se bodo v petek za kratek čas simbolno pridružili tudi brigadirji iz Pomurja, ki so leta 1947 pomagali graditi Novo Gorico. Sicer pa je v Panovcu, kolikor jim je vreme dopuščalo, krampe in lopate vihtelo sedemdeset prostovoljk in prostovoljcev.
Organizatorji - Mladinski center Nova Gorica v sodelovanju z Javnim zavodom za šport in Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru (ŠOUM) - so delo v Panovcu razdelili na tri delovišča. Za prvo delovišče so določili prostor pred nekdanjo okrepčevalnico Trimček. Tam so uredili učilnico na prostem oz. prostor za druženje. »Druga delovna skupina v Panovcu postavlja 101 označevalni kol za več kot 23 kilometrov dolgo sprehajalno in tekaško pot, učno pot in trim stezo. Tretje delovišče pa je trim steza, kjer se urejajo nova telovadišča in kanali za odtok vode,« našteva Lara Brun, direktorica novogoriškega mladinskega centra, ki si želi, da tokratna »brigadirska« akcija v Novi Gorici ne bi bila edina. »Tudi druge kotičke mesta bi lahko v bodoče še uredili z novimi prostovoljskimi akcijami,« je prepričana.
Urejanje učilnice na prostem si je v četrtek ogledal tudi Vladimir Krpan, častni predsednik novogoriškega Območnega združenja borcev za vrednote NOB, nekoč tudi sam brigadir. Pred sedemdesetimi leti so brigadirji mesto gradili s krampi in lopatami ter lesenimi samokolnicami s prav tako lesenimi kolesi. »Saj to ni karjola, to je mercedes!« je ob pogledu na dokaj novo kovinsko samokolnico hudomušno vzkliknil Krpan, ko smo ga povabili, naj pred fotografskimi objektivi z mladimi prostovoljci simbolno poprime za orodje. »Lepo je, da Panovec odigrava tudi mednarodno vlogo, da ga dnevno obiskujejo tudi iz sosednje Italije,« je povedal Krpan, ki je priznal, da je bil okrog napovedane prostovoljne delovne brigade v Panovcu sprva nekoliko skeptičen, ko pa je prišel, se je razveselil, koliko je že bilo postorjenega. »Kar zamišljam si, kako veseli bodo otroci, ko bodo prišli sem in skakali tu naokrog,« je bil navdušen.
Poleg domačinov - najmlajši je imel šest let, najstarejši pa devetdeset - so Panovec te dni urejali tudi štirje člani Študentske delovne brigade ŠOUM. »Delovna brigada je skupek vrednot, katerih noben sistem ne more izničiti. Tisti, ki mislijo, da mladi teh vrednot nimajo, se motijo!« je prepričan Zoran Kačičnik, začetnik študentske delovne brigade ŠOUM, kjer so Primorcem že večkrat priskočili na pomoč, med drugim tudi po uničujočem žledolomu v Čepovanu leta 2014 in po hudem potresu v Bovcu leta 1999. »Vzdušje tukaj je zelo dobro. Domačini so nas zelo lepo sprejeli. Imeli smo se fajn, bili pa smo tudi zelo delavni. Osebno so mi take akcije zelo všeč, saj kot prostovoljec narediš nekaj koristnega za skupnost in okolje,« pravi študent Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru, Martin Bosilj.