Znanje italijanščine med mladimi upada

V Novi Gorici se je v teh dneh sklenila poletna šola Parla italiano, ki jo je organiziral Zavod Nefiks in v kateri so z začetnim tečajem italijanskega jezika ter projektnimi delavnicami mladim iskalcem zaposlitve in brezposelnim do 29. leta na Goriškem pomagali pri povečevanju zaposljivosti na trgu dela. Prvi tovrstni projekt v Novi Gorici sta sofinancirali slovenska država in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
»Takšne poletne šole lahko bistveno povečajo zaposljivost mladih, saj na delavnicah pridobijo nove spretnosti, znanja in veščine. Na projektnih delavnicah je veliko individualnega kariernega svetovanja. Skozi pogovor ugotovimo dejanske potrebe, ki jih imajo udeleženci. Vsakokratne delavnice so različne, ker se prilagajamo udeležencem tako, da od usposabljanja odnesejo res največ znanja, ki ga potrebujejo za doseganje svojih kariernih ciljev. Na poletni šoli smo sicer največ časa namenili učenju italijanščine,« poudarja podjetnica Adriana Lorenzutti, ki je vodila kreativne projektne delavnice z delodajalci, medtem ko je profesorica Lara Soban izpeljala začetni tečaj italijanskega jezika. Kot ugotavlja sogovornica, je namreč med mladimi na Goriškem zaznati upad znanja italijanščine. »To gre verjetno pripisati temu, da otroci in mladi ne gledajo več tako pogosto italijanskih programov, ampak se vse bolj osredotočajo na angleške programe in učenje angleščine. Glede na to, da živimo v neposredni bližini z Italijo, bi morala biti italijanščina ena prednostnih jezikov, ki bi se ga mladi učili. Nedvomno bi si z znanjem italijanščine povečali možnosti za zaposlitev tudi čez mejo ali se zaposlili v italijanskih podjetjih v Sloveniji, ki jih je čedalje več. Znanje italijanščine v veliko podjetjih na Goriškem predstavlja prednostno komponento za izbor kandidata. Ne nazadnje gre omeniti tudi možne oblike samozaposlitev ali ustanovitev drugih oblik gospodarskih družb, ki bi delovale čezmejno. Tako vidimo, da je v našem lokalnem okolju zanje italijanščine zelo pomembno, povpraševanje po kadru z znanjem italijanščine pa vsakodnevno,« izpostavlja Adriana Lorenzutti.
In katere veščine pri mladih na Goriškem delodajalci največkrat pogrešajo oziroma česa mladi o pričakovanjih delodajalcev največkrat ne vedo? Po besedah Lorenzuttijeve je v lokalnem okolju veliko pomanjkanja kadra za fizična dela v proizvodnih obratih, na trgu dela pa je opaziti veliko družboslovcev. »Delodajalci pri mladih iščejo napredna računalniška znanja, na primer oblikovanje spletnih strani, napredno znanje z bazami podatkov in podobno. K temu se dodaja dobro znanje italijanskega in angleškega jezika. Delodajalci si želijo tudi, da bi bili kandidati zainteresirani in pripravljeni na učenje,« našteva sogovornica in dodaja, da mladi težko samoiniciativno stopijo v stik z delodajalci in povedo, česa si želijo. »Z Zavodom za zaposlovanje poskušamo narediti most med iskalci zaposlitve in delodajalci ter skupaj poiskati pravi jezik. S tovrstnimi projektnimi delavnicami smo marsikateremu udeležencu pomagali do prve zaposlitve. Mladi velikokrat tudi ne vedo, da je veliko skritih delovnih mest. Skritih zato, ker jih je treba v skupnem pogovoru z delodajalcem šele odkriti oziroma ustvariti,« poudarja Adriana Lorenzutti, ki opaža, da so udeleženci tovrstnih projektnih delavnic visoko motivirani. »Glede na izkušnje, ki jih imamo, se udeleženci delavnic običajno zelo hitro zaposlijo«.