V Doberdobu ustanovili komisijo za jezero

Prihodnje leto bodo okrog Doberdobskega jezera uredili pešpot, medtem ko deželni upravitelji v Trstu ravnokar rešujejo birokratske vozle, ki so prišli na dan med snovanjem projekta za preprečevanje prehitrega presihanja. Da bi v Doberdobu čim boljše sledili projektom za ovrednotenje jezera, so med zadnjim zasedanjem občinskega sveta soglasno ustanovili komisijo. »Sestavljajo jo Andrej Ferfolja, Edvard Gergolet, Romina Ferfolja, Marco Jarc in Dario Bertinazzi. Komisija se ne bo ukvarjala samo z Doberdobskim jezerom, temveč tudi z ohranjanjem kraške gmajne,« pravi doberdobski župan Fabio Vizintin in pojasnjuje, da za ohranjanje kraške gmajne imajo na voljo 89.000 evrov. »Izvedenec je že začel pripravljati dokumentacijo za izvedbo projekta,« razlaga župan, po katerem preverjajo, ali velja projekt izvajati ravno tako v okolici jezera oz. na drugi lokaciji na občinskem ozemlju.
Na doberdobskem županstvu pričakujejo, da bodo prihodnje leto dobili na razpolago približno 100.000 evrov, ki jih bo dala na razpolago medobčinska unija Kras, Jadran, Soča. »Denar bomo uporabili za ureditev pešpoti okoli jezera in še nekaterih stez v naravnem rezervatu,« pravi župan in opozarja, da je na deželi ravnokar v pripravi projekt, v okviru katerega bodo skušali preprečiti prehitro odtekanje vode, kar povzroča zaraščanje Doberdobskega jezera.
»Projekt vodi konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine, tako da zanj ni neposredno odgovorna občinska uprava. V okviru projekta bodo preverili, kam odteka voda iz jezera; ugotoviti bodo skušali, ali bi lahko s pregrado pretok upočasnili, tako da bi v jezeru ostalo več vode. Projekt predvideva tudi nakup stroja za košnjo trstja in raziskavo o navzočnosti kačjih pastirjev.« Projekt je sicer vreden 100.000 evrov; na deželi rešujejo zadnje birokratske vozle, ki so vezani tudi na zamenjavo »barve« deželne uprave. V Doberdobu pričakujejo, da bodo novi deželni upravitelji v kratkem času prižgali zeleno luč za izvedbo projekta, ki lahko pomembno prispeva k ohranjanju biološke raznovrstnosti jezera, ki bi se drugače kaj kmalu spremenilo v mlako.