Pod Krasom neznana reka

Pod goriškim Krasom naj bi tekla neznana reka, ki naj bi bila povezana s Sočo in Timavo. Jamarji jo iščejo že vrsto let, na podlagi raziskav iz zadnjih tednov pa so vse bolj prepričani, da zares obstaja.
Jamarji so pred nekaj tedni začeli izvajati študijo v sodelovanju s tržaško univerzo, v okviru katere ugotavljajo, kam pravzaprav odteka voda iz Doberdobskega jezera. Člani speleološkega društva Amici del Fante so skupaj s Kraškimi krti in speleologi iz ronškega združenja Lindner v požiralnik na jugovzhodni strani jezera (nedaleč od nekdanje gostilne) vlili 300 gramov floresceina. Prisotnost snovi so zatem preverili s 166 analizami, ki so jih izvedli v jezercih pri Močilih v Selcah, v Prelosnem jezeru, pod Sabliči, pri Moščenicah in na stranskih izvirih Timave. Floresceina na koncu niso našli ne pri Močilih ne v Prelosnem jezeru, medtem ko se je pojavil v jami pri Komarjih; zelo nizko koncentracijo snovi so ugotovili tudi pri Moščenicah in v vodi, ki prihaja na površje iz izvira Sardoč pri Štivanu. V okviru raziskovalnega projekta sicer iščejo način, da bi izboljšali zdravstveno stanje Doberdobskega jezera, ki je zlasti v poletnih mesecih ogroženo zaradi hitrega odtekanja vode. Nosilec projekta je konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine, ki mu je dežela za izvedbo projektnih dejavnosti dala na razpolago 116.000 evrov.
Pri raziskovalnem delu sodeluje Matteo Cavanna iz združenja Amici del Fante, ki pojasnjuje, da so pred dnevi obiskali jamo pri Komarjih in obenem tudi v Rikijev samar na Poljanah. »V jami pri Komarjih smo ugotovili prisotnost dveh rovov; eden je usmerjen proti severu in je verjetno povezan z Doberdobskim jezerom, na južni strani pa je rov po vsej verjetnosti povezan z Golobjo jamo med Štivanom in Medjevasjo,« pojasnjuje naš sogovornik in opozarja, da je v jami pri Komarjah pretok vode zelo močan, zaradi česar so jamarji vse bolj prepričani, da gre za podzemno reko, ki je povezana s Sočo; najverjetneje teče tudi pod Rikijevim samarjem (jama je globoka 110 metrov) in Doberdobskim jezerom. Voda pri tem naj bi se ne pretakala skozi geološke plasti, temveč skozi prave rove in galerije.