Fluorescein bo razkril, kam odteka voda

V enega izmed večjih požiralnikov Doberdobskega jezera so v ponedeljek vlili 700 mililitrov fluoresceina, v prihodnjih desetih dneh bodo prisotnost snovi ugotavljali v jami Andrea in v Baredu v Jamljah, v jami pri Komarjah, v Skalovi jami pri Brestovici, v Prelosnem jezeru, pod Sabliči in pri Moščenicah, v izviru Sardoč, v Timavi in pri Klaričih, kjer deluje črpališče Kraškega vodovoda.
»Razumevanje kraškega podzemlja je izredno pomembno. Pri Klaričih in v Štivanu imamo dve črpališči pitne vode, ki jo pijejo po večjem delu Krasa in v Trstu. Voda je skupna dobrina, zato jo moramo primerno zaščititi. Vsi skupaj se moramo zavedati, da moramo skupaj poseči tudi v primeru nesreč; če se na Krasu prevrne tovornjak z dizelskim gorivom, lahko onesnaži celoten vodonosnik ne glede na državno mejo,« poudarja Luca Zini, prof. Univerze v Trstu, ki koordinira raziskovalno delo, pri katerem že nekaj mesecev sodelujejo tudi razni jamarji iz goriške in tržaške pokrajine - med njimi so tudi Kraški krti. »Sodelovanje smo razširili na Geološki zavod Slovenije in na podjetje Kraški vodovodi, z nami sicer sodeluje tudi podjetje Acegas, ki ima svoje črpališče pri Štivanu,« pravi Zini in pojasnjuje, da so fluorescein prvič vlili v požiralnik Doberdobskega jezera junija. »Takrat smo vlili 300 mililitrov snovi; tokrat smo količino dvignili na 700 mililitrov v dogovoru s podjetjem Kraški vodovodi. Predvidevamo, da bodo sledi fluoresceina najprej zaznane v jami Andrea pri Jamljah, ki je najbližje jezeru, zatem se bo verjetno pojavil še v drugih izvirih. Zadnjič fluoresceina nismo zaznali v Prelosnem jezeru; bomo videli, ali bo tokrat spet tako. Po drugi strani smo junija zelo majhno količino snovi zaznali v jami pri Komarjah; tokrat bomo točneje razumeli, ali se voda iz jezera res pretaka tudi proti Komarjam,« pravi Zini.