Ko so Slovenci bili begunci ...

»Namenoma nismo prikazali niti kosa orožja. Prikazali pa smo to, kar orožje naredi ljudem. Izhodiščno vprašanje, ki smo si ga s sodelavci postavili, se glasi: kaj se dogaja s prebivalstvom na ozemlju, kjer divja vojna?« Tako je zgodovinar Marko Klavora strnil bistvo razstave Begunske zgodbe od Bovca do Devina, ki je na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Klavora jo je pripravil z arhitektom Ano Hawlina in s sodelavci iz Goriškega muzeja. Torkovo odprtje razstave pa je bil prvi dogodek iz projekta Spomini-Memorie 1918-2018, ki ga Center Lojze Bratuž posveča stoletnici konca prve svetovne vojne.
Zbrane na odprtju je pozdravila predsednica centra, Franka Žgavec, ob njej sta stala še občinski odbornik za kulturo Fabrizio Oreti in namestnik prefekta Antonio Spoldi, saj so besedila na tokratni razstavi dvojezična, razumljiva torej tudi italijanskemu obiskovalcu. Glasbene intermezze so ponudili pevci mladinskega zbora Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek Jug in trio profesorjev glasbenega centra ArsAtelier. Razstava s pomočjo besedil, fotografij in predmetov pripoveduje težke zgodbe beguncev iz Goriške in širšega Posočja, ki so maja 1915, ob izbruhu vojne med Italijo in Avstro-Ogrsko, začeli bežati pred bližajočo se fronto. Prebivalstvo z desne strani fronte so oblasti večinoma izselile v Italijo, z leve pa v notranjost avstro-ogrske monarhije.
Razstava bo na ogled od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter ob prireditvah.