V bran šakalu

»Šakal nikogar ne ogroža, z njim bi lahko sobivali brez nobenih težav.« Tako pravijo člani okoljevarstvenega gibanja Ambiente 2000 in pojasnjujejo, da so se prvi šakali pojavili v Italiji leta 1984. Takrat so jih začeli opažati tudi v tržaški in goriški pokrajini, kjer so na kraški gmajni dobili ustrezne pogoje za življenje. »Ker je šakal podoben volku, se ga ljudje bojijo. Lovci mu pripisujejo odgovornost za upad števila srnjakov; rejci poudarjajo, da ogroža njihovo živino. V resnici ni nikakor tako. Šakali pleni sam oz. v zelo majhnih krdelih, tako ne ogroža velike živine; poleg tega se običajno hrani z mrhovino, pticami, malimi sesalci, rastlinami in sadjem,« poudarjajo okoljevarstveniki in opozarjajo, da je človek vedno bolj oddaljen od narave; ne razume pomen biološke raznovrstnosti, ki je pomembna tudi za zdravje ljudi. Člani združenja Ambiente 2000 pojasnjujejo, da je do podobnih izsledkov prišel tudi Luca Lapini iz videmskega naravoslovnega muzeja. »Šakala moramo bolje spoznati; spoštovati moramo njegov življenjski prostor in prizadevajo si, da bo tudi on spoštoval našega,« zaključujejo naravovarstveniki.