Vodooskrba na Sabotinu še po sto letih težava

Avstro-ogrski vojaki so v času prve svetovne vojne hrib prevrtali z zapletenim sistemom kavern

A

ponedeljek, 3. septembra 2018 | 06:31

Osimska cesta na sabotinskem pobočju (FOTO CARLO SCLAUZERO)

Oskrba vrha Sabotina z vodo je težava, s katero so se spopadali že avstro-ogrski vojaki, ki so v času prve svetovne vojne hrib prevrtali z zapletenim sistemom kavern. V njih so se resda kar naprej otepali z vlago, ki je pronicala od vsepovsod, a vode za pitje jim je kronično primanjkovalo. Po sto letih se glede vodooskrbe na vrhu 609-metrskega hriba nad Sočo ni veliko spremenilo: okrepčevalnica v nekdanji kasarni JLA si pomaga s pomočjo zbiranja kapnice in novogoriških gasilcev, ki jim vodo pripeljejo. »Tako bi bilo tudi, če bi na tistem območju zagorelo. Vodo bi čim bližje požaru pripeljali z gasilsko cisterno,« pojasnjuje poveljnik novogoriške poklicne gasilske enote Simon Vendramin.
Rešitev stoletnih težav se kaže v povezovanju z italijansko stranjo. Vojaška kasarna na sosednji strani meje, ki je oddaljena kakih 600 metrov, se je z vodo namreč oskrbovala preko vodovodnega sistema, speljanega iz Štmavra. »Zadeva se je kasneje opustila. Pred časom smo se povezali z gozdno stražo Furlanije Julijske krajine, ki namerava obstoječi vod testirati in ugotoviti morebitna puščanja oziroma ga obnoviti. To bi na italijanski strani radi uredili za potrebe njihove strani. Urediti nameravajo tudi nekaj hidrantov, ki bi služili za gašenje tistega območja,« ve povedati Vendramin. Če bi na italijanski strani Sabotina torej uspeli usposobiti nekdanji vodovod, se rešitev nakazuje tudi za slovensko stran. S pomočjo katerega od evropskih projektov ali morda občine, razmišlja Vendramin, bi vodovod z italijanske lahko speljali tudi na slovensko stran Sabotina, gre za vsega tristo do štiristo metrov, in tudi tam postavili nekaj hidrantov za boljšo požarno varnost.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

Za komentiranje morate biti prijavljeni


PRIMORSKI DNEVNIK PROTI SOVRAŽNEMU GOVORU
VIRTUALNO JE RESNIČNO.
Na spletu govorim ali pišem samo to, kar si upam tudi osebno povedati.
SEM TO, KAR SPOROČAM.
Besede, ki jih izbiram, pripovedujejo o tem, kakšen sem; me predstavljajo.
PREDEN KAJ POVEMO, MORAMO POSLUŠATI.
Nihče nima vedno prav, tudi jaz ne. Druge poslušam s poštenostjo in odprtostjo.
O IDEJAH LAHKO RAZPRAVLJAMO.
Ljudi moramo spoštovati. Človeka, ki zagovarja mnenja, s katerimi se ne strinjam, ne spreminjam v sovražnika, ki ga je treba uničiti.
ŽALITVE NISO ARGUMENTI.
Ne sprejemam žalitev in agresivnosti, niti v podporo mojih trditev.



VSE ANKETE

Ali menite, da se klimatske spremembe pri nas že udejanjajo?

ostale novice

To ni za ljudstvo!

Fotografije Marka Vogriča v galeriji ARS

15. novembra 2018 | 11:10

VeNetWork prevzel družbo Bauer

Ustanovili so jo leta 1884 na Dunaju

15. novembra 2018 | 07:55

Med sprehodom nad jezerom ga je obšla slabost

V reševalni akciji sodelovali gorski reševalci iz Trsta

14. novembra 2018 | 19:28

Nadškofija ponuja roko

Gostitev beguncev

14. novembra 2018 | 08:45

Zapora bo trajala eno leto

Geolog potrdil nevarnost

14. novembra 2018 | 11:49

Rušijo sežigalnico

V preteklosti je moralo biti vsako letališče opremljeno z upepeljevalnikom

13. novembra 2018 | 07:33

Prijeli tatova srečk

Tržiški karabinjerji so aretirali romunska državljana, ki sta kradla srečke in kovance

9. novembra 2018 | 19:43