Mali delničarji Vipavske hranilnice in posojilnice so včeraj sklicali novinarsko konferenco, na kateri so izrazili bojazen, da bi šla banka v likvidacijo. Konzorcij malih delničarjev, ki ima v rokah 19-odstotni delež Vipavske hranilnice, želi od Kmetijske zadruge Vipava odkupiti večinski delež hranilnice. Če bi ga kupila Zadružna kraška banka (ZKB) z Opčin, ki je 10-odstotna lastnica banke, bi lahko po oceni malih delničarjev prišlo do njene likvidacije. Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob in Sovodnje sta pred približno štirimi leti pridobili vsaka po 9,9-odstotni lastniški delež v Vipavski hranilnici in posojilnici, nekaj čez pet odstotkov pa ima goriška finančna družba KB 1909. Skupaj imajo torej zamejski Slovenci okrog 25-odstotni lastniški delež v ajdovski banki. V teku so seveda pogovori lastnikov o reševanju hranilnice, zato bi bilo kakršnokoli napačno sklepanje o dokapitalizaciji oziroma prevzemu zelo škodljivo za usodo teh pogovorov, je menil predsednik ZKB Sergij Stancich, ki morebitne odločitve o prevzemu Vipavske hranilnice in posojilnice ni želel ne potrditi in niti zanikati. Kmetijska zadruga Vipava se je na občnem zboru 14. aprila letos odločila, da bo prodala svoj skoraj 56-odstotni delež, skupaj s tremi večinskimi lastniki pa je v prodajni ponudbi 86-odstotni delež Vipavske hranilnice. Vrednost Vipavske hranilnice in posojilnice ocenjujejo na dva do tri milijone evrov. Dosedanji lastniki banke imajo predkupno pravico, če se kateri izmed njih odloči za prodajo. Vipavska hranilnica in posojilnica tudi v letošnjem letu dobro posluje, ob koncu leta pa naj bi čbil isti dobiček za okrog 20 odstotkov višji od lanskega, ko je znašal 120.000 evrov.
Italijanski časnik Corriere della Sera spet o hudih finančnih in gospodarskih težavah v sosednji državiPreberi članek o Sloveniji v Corriere della Sera
Zadružna kraška banka ostaja, kljub gospodarski krizi, ki tlači tudi naš prostor, zvesta svojemu poslanstvu in torej tesno povezana s tržaškim teritorijem in svojimi preko 2.000 člani.