Do konca leta utegne v FJK zapreti 8000 podjetij

Gospodarska kriza še naprej najeda terciarni sektor v Furlaniji Julijski krajini, ki že nekaj časa beleži upad števila podjetij, zaposlenih in dobička ter otežen dostop do posojil in podobnih oblik financiranja. Klima zaupanja v naši regiji je v prostem padu, so parafrizirali na današnji (22. oktobra) predstavitvi statističnih podatkov za tretji trimester v letošnjem letu, ki je še naprej črn in brezupen. Najslabše naj bi bilo v goriški pokrajini, je sporočil Deželni permanentni observatorij, ki je anketo opravil meseca septembra, anketirali pa so 1536 podjetij.
To sta na današnjem srečanju sporočila predsednik tržaške Trgovinske zbornice in stanovske organizacije Confcommercio Antonio Paoletti in predstavnik statističnega urada Pierluigi Ascani, ki sta omenila tudi nekaj novosti v zvezi z zbiranjem podatkov. Tokrat je urad prvič predstavil državne podatke, ki zadevajo “sodobne” nakupovalne navade po svetovnem spletu. Trend kaže, da veliko ljudi kupuje v spletnih trgovinah, kar pa še poglablja krizo tradicionalnih trgovin, ki bodo po mnenju nekaterih anketirancev postale “show roomi”. Velik del anketirancev je mnenja, da bodo preživele le tiste trgovine, ki bodo znale potrošnike prevzeti s svojo ponudbo. No, to je scenarij, ki ga lahko pričakujemo čez nekaj let, govornika pa sta danes orisala situacijo, ki trenutno vlada v terciarnem sektorju. Paoletti je poudaril, da v teh kriznih časih propadajo dobro strukturirana podjetja, odpirajo pa se podjetja iz obupa, ki jih odpirajo posamezniki, ki so ostali brez službe. Še vedno je negativno razmerje med novo ustanovljenimi in zaprtimi podjetji v naši regiji, ki se vrti okrog številke 1400. Do konca leta naj bi v naši regiji po napovedih zaprlo 8000 podjetij, kar je zelo veliko. Po Paolettijevi oceni je ta podatek zaskrbljujoč, saj je terciarni sektor tisti, ki drži pokonci naš gospodarski sistem. Zato je Paoletti apeliral na Deželo, naj v bodoče pomisli, da bi bilo treba reševati tudi podjetja terciarnega sektorja in ne samo industrijskih obratov, ki proizvedejo “le” 25,7 % dodane vrednosti, medtem ko naj bi terciarni sektor pri nas prispeval 74,3% dodane vrednosti.
Deželni statistični urad se je osredotočil tudi na klimo zaupanja, krivuljo gospodarske konjukture, povpraševanje in ponudbo posojil in - tokrat prvič - na davčni pritisk. Slednji je za vse anketirance prevelik, saj je kar 85,5% vprašanih odgovorilo, da se je davčni pritisk povečal. Skoraj 73% vprašanih se sooča s težavami pri plačilu davkov, 5,2% jih ni plačalo obveznosti, peščica anketirancev pa ni imela težav pri plačevanju davčnih obveznosti. Zanimiva je bila tudi primerjava Italije z Nemčijo in Švedsko. V slednjih dveh državah delež BDP narašča, davčni pritisk pa upada. V Italiji pa je situacija obratna; davčni pritisk se je dvignil v višave, BDP pa še naprej pada. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da napovedi za zadnje trimesečje v tem letu niso nič boljše. Klima zaupanja še naprej pada; le 27,5% vprašanih ima zaupanje v italijansko gospodarstvo. Vedno težje prihajajo podjetniki do posojil. Le štirim na deset banke odobrijo posojilo; v tretjem trimesečju se je na banke obrnil skoraj tretjina podjetnikov. Posojilo so odobrili le 43% prosilcem, približno 20% se je moralo zadovoljiti z nižjim posojilom, 18,5% pa jih posojila sploh ni dobilo.
Negativna bilanca je zaznamovala tudi sezonske razprodaje, saj so tu trgovci zabeležili 5-odstoten upad v primerjavi z istim obdobjem lani.