Na Tridentinskem večina včlanjena v zadruge

Na ozemlju Avtonomne pokrajine Trento, ki šteje 530.308 prebivalcev, je kar 278.501 prebivalcev včlanjenih v zadruge, kar pomeni več kot polovica prebivalstva. Tudi ta podatek je prišel na dan med predavanjem direktorja Federacije za zadružništvo iz Trenta Carla Dellasege v okviru posveta z naslovom Izčrpavanje v teku: spremenimo smer!, ki ga je Zadružna kraška banka priredila 26. novembra v hotelu Savoia Excelsior v Trstu, kjer so ob Dellasegi spregovorili še tržaški župan Roberto Cosolini, podjetnik Francesco Parisi, deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci, predsednik združenja Pro senectute Mario Ravalico in novi predsednik ZKB Adriano Kovačič, ki je tako imel svoj prvi javni nastop po nedavnem imenovanju na predsedniški položaj.
Srečanje je bilo posvečeno trenutni gospodarski krizi in možnostim izhoda iz le-te, pri čemer je bilo med drugim poudarjeno, da sta krizo povzročila v prvi vrsti pohlep in financa, ki je na prvo mesto postavila ne razvoja teritorija in skupnosti ter vlaganja v realno ekonomijo, ampak denar in špekulacije. Zato se je treba vrniti k družbeni in civilni ekonomiji ter k finančnemu poslovanju, ki je v službi skupnosti, podjetij in družin, v tem okviru pa igra pomembno vlogo prav zadružništvo, ki ljudem pomaga k temu, da si pomagajo sami in skupaj napredujejo. Dellasega je pri tem podal prav primer zadružništva na Tridentinskem, ki mu je ravno v kriznem obdobju po letu 2009 uspelo povečati število delovnih mest.
V nadaljevanju posveta so govorniki med drugim poudarili, da je treba besedi »zadružništvo« dati nov pomen, razvoj in socialna kohezija pa morata vedno iti skupaj, predvsem pa je treba obnoviti zaupanje ljudi, ki so v Italiji glede prihodnosti zelo črnogledi, kar v evropskih državah, ki jih prav tako pesti kriza, ni toliko opaziti. Prioriteta tržaške občinske uprave so pri tem socialne politike in prizadevanje za ustvarjanje priložnosti za ponoven zagon gospodarstva, znamenje, da je to mogoče, pa je nedavni podpis programskega dogovora za škedenjsko železarno. Vsekakor so možnosti za ponoven zagon tržaškega gospodarstva odvisne bolj od Evrope kot od Italije, saj Italija tržaškega pristanišča ne potrebuje, Evropa pa ga potrebuje in glede tega obstaja velik interes npr. v Avstriji in Nemčiji. Seveda je treba tu npr. izboljšati železniške povezave ter doseči integracijo z zaledjem, ki ga predstavljata npr. Slovenija in Istra.