ZKB: skupinsko vodenje in samoreforma

Zadružna kraška banka ima po upokojitvi dosedanjega direktorja Aleksandra Podobnika novo skupinsko vodstvo oz. vodstveni odbor. Sedemčlanski odbor, ki ga koordinira dosedanji namestnik direktorja Sergio Carli, se je prvič predstavil članom na prvem območnem srečanju, ki je potekalo 5. novembra v konferenčni dvorani matičnega sedeža na Opčinah (na sporedu sta še drugi dve srečanji, ki bosta 9. novembra na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini in 10. novembra na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini, obakrat ob 20. uri): sestavljajo ga Emanuela Bratos, Nicoletta Sossi, Štefan Tomsič, Vinko Mahne Kalin, Franko Guštin, Ivan Visentin in Radivoj Racman, ki znotraj banke vodijo glavne urade oz. službe, za novo vlogo v vodstvenem odboru pa so opravili specifično izpopolnjevanje. Po besedah koordinatorja Carlija bo novo vodstvo moralo reševati problematike v zvezi z operativnostjo banke in oblikovati predloge o vodenju le-te, to pa predvsem v luči velikih sprememb, ki so oz. bodo doletele bančni sistem zaradi novih določil o reformi sistema, ki prihajajo naravnost iz Bruslja, čemur je treba dodati še trajanje gospodarske krize in nizke obrestne mere.
Da banko čaka zahtevno obdobje, na katerega pa gledajo z optimizmom, je bilo zaznati iz poročil tako Carlija kot predvsem predsednika upravnega odbora Adriana Kovačiča, ki je opozoril, da težave izvirajo tako iz gospodarske krize kot tudi iz evropske denarne politike vztrajanja pri nizkih obrestnih merah, a tudi iz novih pravil Evropske centralne banke glede klasificiranja tveganih kreditnih razmerij. Poleg tega se na evropski ravni snuje reforma, ki naj bi predvidevala enaka pravila za vse banke, tako velike državne in mednarodne zavode (vključno s tistimi, ki so s svojimi špekulacijami povzročili krizo) kot manjše banke, vezane na določeno ozemlje. Zadružne banke si glede tega prizadevajo za ohranitev raznolikosti, ki je predpogoj za razvoj realne ekonomije, ne glede na izid teh prizadevanj pa je naloga ZKB ohranitev učinkovitosti v skladu z zakonodajo, za kar so temeljnega pomena kapitalska ustreznost, upravljanje s slabimi krediti in donosnost poslovanja. Glede prve točke kapitalska ustreznost ZKB znaša dobrih 17 odstotkov, kar krepko presega novo minimalno zahtevano ustreznost 10 odstotkov, glede druge točke pa banka zaostaja pri doseganju ustreznega razmerja glede kritja slabih kreditov oz. dvomljivih terjatev: nova pravila določajo namreč kritje tovrstnih terjatev v razmerju 60-30, kar pri ZKB niso še dosegli, a se temu približujejo: 31. avgusta letos se je namreč delež kritja povišal na dobrih 45 odstotkov za slabe kredite in dobrih 17 odstotkov za dvomljive terjatve. Dobra kapitalska ustreznost je omogočila, da je banka na stran dala vsoto dobrih šest milijonov evrov rezervacij in oslabitev, kar je tudi vzrok, da je v letošnji polletni bilanci zabeležena izguba v višini 2,9 milijona evrov. Brez rezervacij in oslabitev pa bi po Kovačičevih besedah bilanca bila pozitivna za dober 1,2 milijona dobička, kar pomeni, da banka deluje dobro, saj so prihodki od tipičnega poslovanja višji od stroškov poslovanja, zato je izguba izključno posledica želje po odpravi nerednih kreditov. Na področju donosnosti pa so rezultati ZKB boljši od deželnega povprečja. Pri ZKB so se odločili za dolgoročno politiko upravljanja s slabimi krediti, zato so sklenili žrtvovati letošnji ekonomski račun, za uspešnost v letu 2016 pa morajo vse moči usmeriti v donosnost poslovanja tudi z zvišanjem prihodkov od provizij, znižanjem stroškov, internim prestrukturiranjem, omejitvijo dela z nizko dodano vrednostjo in izboljšanjem svetovalnih storitev. Samoreforma za dosego spoštovanja novih parametrov pa je tudi jamstvo za ohranitev čim večje stopnje avtonomije in jezikovne identitete banke v luči reforme bančnega sistema, ki predvideva tudi združevanje denarnih zavodov.
Na openskem srečanju, na katerem so tudi predstavili že izvedene pobude za člane in prenovljeno spletno stran, pa je bilo slišati tudi kritične misli: prvi je spregovoril nekdanji predsednik upravnega odbora Pavel Milič, ki se je vprašal, kaj se dogaja z banko v zadnjih letih, saj je lani odstopil predsednik uprave, predsednik nadzornega odbora ni ponovno kandidiral, direktor pa se je še mlad predčasno upokojil. Banka ima 2,9 milijona evrov izgube, v predlanski bilanci (2013) je izguba znašala 2,8 milijona, stroški za upravitelje in nadzornike znašajo 300.000 evrov na leto, administrativni stroški pa so se povišali za enajst odstotkov, je dejal Milič. Nekdanji direktor Klavdij Brajnik je opozoril, da novice o šestih milijonih terjatev ni bilo v poročilih na zadnjem občnem zboru, pri čemer je izrazil mnenje, da vodenje banke ni najboljše oz. tako, kot bi moralo biti, negativno je zanj tudi, da ni nobene informacije o novih pobudah banke. Kot tretji se je oglasil Edi Kraus, tokrat ne v vlogi tržaškega občinskega odbornika za gospodarski razvoj, ampak kot član ZKB: po njegovem mnenju je skupinsko vodstvo primerno za določeno obdobje, dolgoročno pa mora banka izbrati liderja, ki bo ustanovo vodil naprej, zato je treba, tudi v luči reforme bančnega sistema, razumeti, koga imenovati na to mesto. Prav tako se je treba danes začeti pogovarjati o tem, kako se združevati ter dobro razmisliti in se pripraviti.
V repliki sta Kovačič in Carli poudarila, da je bil nekdanji predsednik uprave Sergij Stancich lani zelo transparenten pri navedbi razlogov za svoj, bivši direktor Podobnik pa je pred časom zaprosil za predčasno (poldrugo leto pred predvidenim rokom) upokojitev, upravni odbor pa mu je po premisleku to dovolil. Vsekakor banka doživlja velike spremembe, saj so prenovili celoten nadzorni odbor, v upravnem odboru pa sta dva nova člana. Uprava se je odločila kreniti na pot krčenja stroškov, kar so pri upravnem odboru že začeli, saj sta se tako predsednik kot podpredsednik odpovedala delu honorarja, prav tako bodo delali za znižanje administrativnih stroškov, kar je tudi eden od ciljev za leto 2016. Prav tako je upravni odbor članom vedno povedal vse o stanju zadruge, na zadnjem občnem zboru niso mogli sporočiti vesti o šestih milijonih terjatev, ker za to niso še vedeli oz. niso bili še gotovi, zakonodaja o kritju slabih kreditov pa se je v zadnjem letu zelo poostrila, za ustvarjanje jasnejše slike pa je potreben čas. Na novo so morali oceniti tudi vrednost vseh hipotek. Bolje je imeti letos visoko izgubo, da bodo jutri številke v skladu z zahtevanimi parametri in smernicami, ker bodo tako v slučaju združevanja, je prepričan Kovačič, ki je na koncu omenil tudi pogovore in sodelovanje z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje.