Z reformo zadružnih bank večja konkurenčnost

»Zadružne banke in enotni mehanizem bančnega nadzora«: ta je bil naslov srečanja, ki ga je Zadružna kraška banka 3. maja priredila na Opčinah. Zbranim članom, strankam in širšemu občinstvu so predsednik ZKB Adriano Kovačič ter podpredsednik in predsednik deželne federacije zadružnih bank, Lorenzo Kasperkovitz in Giuseppe Graffi Brunoro, izpostavili vrsto pomembnih novosti v bančni regulativi ter poročali o učinkih, ki jih slednje imajo na sistem zadružnih bank oziroma na odnose med lokalnimi bankami in zadružnimi člani.
Predsednik Kovačič je v uvodu poudaril dejstvo, da novi izzivi pomenijo za banko dodatno odgovornost do članov. Novo reformo, ki so jo sprejele zadružne banke, je Kovačič ocenil za pozitivno, kajti jih spodbuja k »večji konkurenčnosti na trgu« ter izpostavlja pomen učinkovitega poslovanja posameznih bank. Kovačič je poudaril tudi koristi, ki izhajajo iz sodelovanja med zadružnima bankama slovenske skupnosti v Italiji, kar je med drugim omogočilo, da nova regulativa zadružnih bank pri njihovem poslovanju ščiti jezikovne značilnosti.
Podpredsednik deželne federacije zadružnih bank Lorenzo Kasperkovitz je obrazložil, da medtem ko so do pred nekaj leti bančne krize reševale države oziroma sami davkoplačevalci (»bail-out«), nova evropska regulativa predvideva, da morebitne krize rešuje bančni sistem čimbolj samostojno (»bail-in«). Po njegovih besedah je to že drago stalo zadružne banke, vendar je zadružni sistem soliden in razpolaga s številnimi jamstvi nad depoziti in raznimi produkti za varčevanje.
Predsednik deželne federacije zadružnih bank Giuseppe Graffi Brunoro je med posegom izpostavil dejstvo, da reforma bančnega sistema omogoča lokalnim bankam, da še vedno gojijo tesne odnose s strankami ter poslujejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Zadružne banke so to dosegle zahvaljujoč se »avtoreformi«, kar pomeni, da bodo odslej naprej posamezne banke delovale pod skupnim okriljem nove banke (»banca capogruppo«), ki jih bo zastopala na bančnem trgu; vendar bo hkrati vsaka zadružna banka ohranila lastno licenco za poslovanje na trgu: drugače povedano, člani banke bodo še vedno odločali o njeni upravi in torej o njenih strategijah. Graffi Brunoro je dejal, da v prihodnosti ne bodo več obstajale »atomistične« lokalne banke, ki bi delovale samostojno, temveč le banke, tesno povezane v zadružnem omrežju, ki bodo na ta način še bolj učinkovito konkurirale na trgu.