Šik: birokracija naš največji sovražnik

Da bi mlade podjetne slovenske zamejce iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske povezali, so zanje vsa štiri krovna gospodarska zamejska združenja ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravila niz srečanj v okviru Mreže Alpe Jadran, piše Nataša Bucik Ozebek v Dnevniku. »Namen je povezati zamejske Slovence, ki razmišljajo o podjetništvu. Želimo jih navdušiti, da se naučijo jezikov v tem prostoru. Kdor poleg angleščine obvlada lokalne jezike, tisti je res mojster,« meni pobudnik srečanj Felix Wieser iz  Slovenske gospodarske zveze v Celovcu.
Kakšne so pravzaprav razmere za poslovanje v zamejstvu, za katerega so značilne velike regionalne in nacionalne neenakosti? Andrej Šik iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) iz FJK  in njegov celovški kolega Wieser si delita različni izkušnji. Medtem ko se slovenski podjetniki v Italiji (teh je nekaj manj kot 1000) srečujejo s zgolj s številnimi birokratskimi zahtevami in kompleksnim administrativnim sistemom, v Avstriji slovenski podjetniki večkrat naletijo tudi na nagajanje.»Če gre krovec z Raven na Koroškem pokrivat streho v Pliberk in mu bo ob inšpekcijskem pregledu manjkal zgolj en dokument, bo policija kaznovala naročnika del z 10.000 evri. Največ ovir pri prostem pretoku meje je z delovno silo, ker hočejo prestrašiti ljudi, da ne bi več prehajali čez mejo. So namreč cenovna konkurenca domačim podjetnikom,« pojasnjuje Wieser novinarki Dnevnika.